Grčija naj bi v dveh letih privarčevala 11,6 milijarde evrov

Grčija je pripravila načrt, kako bo v naslednjih dveh letih privarčevala dodatnih 11,6 milijarde evrov, je sporočil vir z grškega finančnega ministrstva. Načrt je sicer pogoj za izplačilo novega obroka pomoči, brez katerega Grčija ne bo zmogla servisirati dolga ter izplačati plač in pokojnin.

Zarezali naj bi v zdravstvo

Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih.

Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov.

Sestanki se nadaljujejo

Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premierja Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal neimenovani vir.

Predstavnik IMF je Poul Thomsen je po sestanku z ministrom sicer dejal, da je "absolutno" zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov.

Od poročila omenjene trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.

Barroso pozval Grčijo k reformam

Grški premier Samaras pa se je danes srečal s predsednikom Evropske komisije. Jose Manuel Barroso je Grčijo pozval, naj sprejme reforme in zagotovi obstanek v evrskem območju. Poudaril je, da bodo države z evrom, Evropska komisija in ECB storile vse za zagotovitev finančne stabilnosti v območju z evrom.

Barroso je še dejal, da mu je grški premier zagotovil, da bo koalicijska vlada spoštovala zaveze v okviru drugega programa pomoči in bo pospešila sprejemanje ključnih strukturnih reform, med njimi glede privatizacije, reforme javnega sektorja in ukrepov za preprečevanje utaje davkov. Predsednik Evropske komisije je še menil, da je treba končati z odlašanjem in sprejeti ukrepe, ki bodo prinesli rezultate.

Citi Bank: 90 odstotkov možnosti je, da se bo Grčija odpovedala evru

Možnosti, da bo Grčija v naslednjem letu ali letu in pol zapustila evroobmočje, so 90-odstotne, so v najnovejšem poročilu zapisali analitiki ameriške banke Citi. Po njihovi oceni se bo to sicer zgodilo že prej, v naslednjih dveh ali treh četrtletjih. Do zdaj so možnosti za grški odhod iz evroobmočja ocenjevali na 50- do 75-odstotne.

Poleg tega v danes objavljenem poročilu še ugotavljajo, da bosta Italija in Španija Evropsko unijo in Svetovni denarni sklad (IMF) skoraj zagotovo zaprosili za pomoč, in to ne le za banke.

Glede reševanja krize v evroobmočju Citijevi ekonomisti ne vidijo razloga za optimizem. Poleg izhoda Grčije napovedujejo vse manj solidarnosti s članicami, ki se bodo ukvarjale z restrukturiranjem javnih dolgov in dolgov bank. Med državami, ki jim to grozi, omenjajo Portugalsko, Irsko, sčasoma pa bi lahko bile same sebi prepuščene tudi Španija, Italija in Ciper.

Ob vsem tem se bo bonitetna ocena večine članic do konca leta zagotovo še znižala, napovedujejo, v tem času pa naj bi tudi Velika Britanija izgubila svoj trojni A. Sicer se po njihovem mnenju znižanje, le da v naslednjih dveh ali treh letih, obeta tudi ZDA in Japonski.