85-milijonska naložba: 'Nimamo ne nafte ne plina, imamo pa gozd'

S 37 milijoni evrov državnih sredstev iz javnega razpisa za investicije v lesnopredelovalna podjetja bodo po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana podprli 62 investicij ter s tem spodbudili povečanje produktivnosti in zmogljivosti slovenskih podjetij za predelavo lesa, okrepili proizvodnjo lesenih izdelkov ter zagotovili rast dodane vrednosti. 

Kot je ugotovil, slovenska lesna industrija v zadnjih letih doživlja vzpon, kar ga veseli. Danes so prihodki panoge za 60 odstotkov večji kot leta 2010, dodana vrednost na zaposlenega se je v tem času povečala za več kot 96 odstotkov, na 42.363 evrov. "Verjamem, da se bo z vsemi aktivnostmi vlade na tem področju dodana vrednost še povečevala," je dejal.

Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še velik potencial za nadaljnji razvoj panoge. Han je spomnil, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ter dejal: "Nimamo ne nafte ne plina, imamo pa gozd, ki ga moramo na pameten, sistematičen način izkoristiti."

Iz načrta za okrevanje in odpornost bo za podporo investicij v lesnopredelovalni industriji zagotovljenih 28 milijonov evrov, preostalih devet milijonov evrov bo prispeval sklad za podnebne spremembe. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je podpis pogodb označil za pomemben prispevek k revitalizaciji gospodarstva ter pomemben korak k pospeševanju prehoda v podnebno nevtralno družbo.

Omenil je v zadnjih letih sprejeta strateška dokumenta – celoviti nacionalni energetski podnebni načrt ter resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Oba dokumenta kot pomemben cilj navajata zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in napovedujeta, da bo Slovenija vzpostavljala pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije, med njimi seveda tudi energijo lesne biomase, je dodal.

Prihodnost lesne industrije je po Hanovih besedah zagotovljena, če bomo imeli dovolj ustrezno usposobljenega kadra. S tem se je strinjal prodekan za področje lesarstva na Biotehniški fakulteti Maks Merela. "Pridobitev kompetenc in znanj, potrebnih za kader v lesnopredelovalni industriji, ponujajo naši študijski programi na oddelku za lesarstvo," je dejal in povedal, da so edina izobraževalna ustanova, ki na področju lesarstva ponuja študije na vseh treh ravneh – diplomski, magistrski in doktorski.

Kot primer dobre prakse lesnopredelovalnega podjetja, ki bo prejelo omenjena razvojna sredstva, so ob podpisu pogodb izpostavili podjetje Solis Timber iz Straže pri Novem mestu. Njegova direktorica Kaja Zoran Ledinek je povedala, da so se na razpis prijavili z željo po še večjem in hitrejšem razvoju podjetja, produktov in ohranjanja konkurenčnosti s tem, da bodo že obstoječim produktom dodali še več dodane vrednosti.

Pred njimi je nov investicijski cikel in do leta 2025 nameravajo postaviti avtomatsko sortirno skobelno linijo in linijo za dolžinsko spajanje lesnih elementov. S tem bodo dobili večje proizvodne zmogljivosti, še večjo kakovost izdelkov ter popolnoma digitaliziran in avtomatiziran proizvodni proces. Današnjim nekaj več kot 30 zaposlenim se bo zaradi načrtovanih investicij pridružilo deset novih na zahtevnejših delovnih mestih, okrepili bodo prodajo na obstoječih trgih in se širili na nove trge, je dodala.