Zmogljivosti hrvaškega dela Nuklearne elektrarne Krško (NEK) po Vrankičevih besedah dosegajo 338 megavatov in Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) bo zahtevalo, da se njegovo "nacionalizirano" lastništvo nadomesti z zneskom v višini 720 milijonov dolarjev.
Sprožitev arbitražnega postopka
Pogoj za sprožitev arbitražnega postopka je predarbitražni dogovor, ki ga mora HEP poslati slovenski vladi. Osnovna različica tega dogovora je že pripravljena, v Ljubljano pa jo je treba poslati do 1. januarja 2003, je izjavil Vrankič za Novi list. Po njegovem mnenju to pomeni, da hrvaška stran najpozneje do 1. aprila 2003 lahko sproži arbitražni spor. Za to dejanje po prepričanju Vrankiča ni potrebno soglasje slovenske strani, saj ga ureja energetska listina, ki sta jo ratificirali tako Slovenija kakor tudi Hrvaška. Če bo Slovenija zavrnila predarbitražni dogovor, "bo HEP brez odlašanja podal arbitražno zahtevo Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih skladov v Washingtonu".
Slovenija uporablja hrvaški vložek v elektrarno
Zaradi prekinitve dobave električne energije slovenska stran od leta 1998 dolguje 279 milijonov dolarjev, hrvaška stran pa približno tri milijone dolarjev. HEP je po trditvah Vrankiča v krško elektrarno od leta 1982 vložil 600 milijonov dolarjev, oziroma po današnji vrednosti te valute 1,2 milijardi dolarjev. Slovenija ta kapital uporablja že vrsto let brez nadomestila in zato je po mnenju Vrankiča zelo pomembno, da hrvaška država odigra aktivnejšo in doslednejšo vlogo pri zastopanju interesov HEP v Krškem.
Če pa se bo Slovenija vseeno odločila ratificirati meddržavno pogodbo o NEK, se s tem po prepričanju Vrankiča ne bo rešil poslovni zaplet, saj slovenska stran ne priznava računov HEP po datumu, ko je Hrvaška ratificirala pogodbo. "Slovenska ratifikacija sedaj že zastarele vsebine nima uporabnega pravnega učinka," je dodal.
Dogovori med Slovenijo in Hrvaško
Po besedah Vrankiča so med Slovenijo in Hrvaško potrebni novi pogovori o vrsti vprašanj, da bi bili računi čisti. Pri tem je še posebej izpostavil poroštvo, da bo Slovenija plačala dolg hrvaškemu elektrogospodarstvu, ki je nastal po 1. juliju letos, mesečno pa se giblje okrog šestih milijonov dolarjev. Poleg tega bi morala črtati tudi zavezo, da HEP financira odlaganje odpadkov, ki so nastali v obdobju, ko Hrvaška ne prejema električne energije iz Krškega. Ta vsota pa dosega približno 40 milijonov dolarjev, je Vrankič še izjavil za Novi list.
