Ameriški urad za zaposlitveno statistiko je ugotovil, da je v državi, kjer lahko vsakdo uresniči svoj 'ameriški sen', kar 17 milijonov ljudi z vsaj univerzitetno izobrazbo, ki delajo dela, ki bi jih lahko opravljali z zgolj končano poklicno šolo.
Poleg 5000 hišnikov, statistika vključuje še 300.000 natakarjev in natakaric, 80.000 točajev v barih dvomljivega slovesa, 18.000 delavcev na parkiriščih … Med njimi je mnogo takšnih, ki so za študij najeli okoli 30.000 dolarjev študentskega posojila. A takrat so predvidevali, da ga bodo s plačo, ki jo bodo dobili skupaj z dobro službo po zaslugi izobraževanja odplačali v nekaj letih. Kot zaposleni v službah, kjer so plače nizke, bodo za poplačilo dolga nekateri potrebovali tudi celo življenje, opozarja raziskovalec Richard Vedder.
Gre za trend, ki ni značilen le za ZDA, ampak tudi za Evropo in Slovenijo, kjer opažajo veliko povpraševanje po nekaterih poklicih, ki zahtevajo poklicno ali srednješolsko izobrazbo in majhno povpraševanje po diplomantih nekaterih – predvsem družboslovnih – smeri.
Vedder in njegovi somišljeniki tako opozarjajo, da bi morala država poseči na področje visokega šolstva. Če že ne drugače, bi morali mladim jasno povedati, kaj se bo zgodilo, potem ko se bodo z diplomo ali doktoratom v žepu odpravili v širni svet.
Čeprav so v Sloveniji za časa ministra Jureta Zupana že obstajali posveti s srednješolci o pomenu prave izbire študija, s čimer se je takrat poudarjalo prednosti naravoslovnih študijev, je zdajšnje stališče, da država ne bo omejevala števila študijskih mest na fakultetah le zato, ker bodo diplomanti pozneje težko dobili zaposlitev. To ne diši niti fakultetam, ki preverjanju, kako hitro njihovi diplomanti po končanem študiju dobijo primerno službo, ne posvečajo veliko časa.
Zato pa nad statistiko budno bedi neljuba postaja, vendar realnost številnih – Zavod za zaposlovanje.
Preverite, ali se študij v Sloveniji še sploh izplača in kako dolgo diplomanti posameznih smeri čakajo na svojo prvo zaposlitev.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.