50 kitajskih podjetij na obisku v Sloveniji: izdelovalci pohištva, graditelji železnic, nepremičninarji ...

V Sloveniji se danes mudi pisana kitajska delegacija gospodarstvenikov, ki pri nas iščejo priložnosti za navezovanje poslovnih stikov in morebitne investicije.

Evropa je sicer v zadnjih letih za vse bogatejše Kitajce vse zanimivejša. Kitajske investicije v tem delu sveta so se iz 145 milijonov dolarjev v letu 2003, leta 2012 povzpele na 7 milijard dolarjev.

Še posebej priljubljena za nakupe so med Kitajci so evropska družinska podjetja, ki se na eni strani borijo s še vedno prisotno krizo, po drugi strani pa številna iščejo naslednike, saj so se potomci aktualnih lastnikov odločili, da se na čelu posla enostavno ne vidijo.

Nekaj neposrednih koristi kitajskih vlaganj v Evropi je že mogoče videti – leta 2012 je to pomenilo 45.000 novih delovnih mest.

Evropa je do kitajskih investitorjev sicer tradicionalno zadržana in to ne povsem neupravičeno. Kitajska je velik del današnjega bogastva zgradila tudi na račun prelivanja znanja, ki je vključevalo tudi krajo patentov in vračanjem (poceni) izdelkov, ki so domači evropski proizvodnji odvzeli trg in jo prisilili v selitev proizvodnje ali zapiranje vrat, kar je še posebej značilno za industrije kot sta na primer tekstilna ali čevljarska.

Evropejce tako znova skrbi, da kitajski lastniki večinoma zgolj iščejo hitre prodajne poti in hiter dostop do znanja. Analitiki na to na eni strani pravijo, da bo prevelik strah pregnal investitorje, na drugi pa, da bi "razprodaja" lahko imela dolgoročno škodljiv učinek. Kot v primeru ostalih prodaj so tako v ospredju želenega poslovanja s Kitajsko predvsem povezave s strateškimi partnerji in blagovna menjava.

Poleg tega se je Kitajska izkazala kot država z velikimi makroekonomskimi gibanji, na osnovi dosedanjih izkušenj se je izkazalo, da Kitajci radi v kratkem času zaprejo vrata evropskih tovarn in proizvodnjo prenesejo domov, kitajska podjetja pa tudi z veseljem izkoriščajo prednosti urejenega evropskega trga, medtem ko so evropskim vlagateljem vrata na Kitajskem pogosto zgolj priprta.

Analitiki opozarjajo tudi na politična tveganja, ki jih Evropi prinaša vse večja ekonomska odvisnost od vzhajajoče velesile in vprašanja nacionalne varnost, ker gre za delno totalitarno državo, ki bo v roku dveh desetletij najbrž vodilna ekonomija in bo s tem prevzela velik del moči, ko gre za oblikovanje mednarodne politike, pri čemer pa že leta podpira dvomljive režime in "slovi" po kršenju človekovih pravic.

Za omejitev tveganj analitiki računajo za skupno evropsko zunanjo politiko, ki pa se je doslej pogosto izkazala za ranljivo in nesposobno ukrepanja, ko je bilo treba združiti preveč interesov.

Analitiki sicer ocenjujejo, da se bo gospodarska rast Kitajske ob primernih strukturnih reformah nadaljevala, kitajske investicije bi tako lahko do leta 2020 dosegle med 250 in 500 milijard dolarjev letno. V primeru neuspešnih reform in zapiranja Evrope pa med 20 in 30 milijard na leto.

Kdo je na obisku v Sloveniji?

 Blagovna menjava med državama

Blagovna menjava med državama je lani znašala 665 milijonov evrov, a je močno nagnjena v prid uvoza.

Na Kitajsko smo izvozili le za 126 milijonov evrov proizvodov, uvozili pa za okoli 538 milijonov.