5,2-odstotna gospodarska rast

Slovenija je lani po prvih ocenah zabeležila 5,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v zadnjem lanskem četrtletju pa 5,5-odstotno rast. Gospodarska rast, h kateri sta največ prispevala visoka rast izvoza in domača potrošnja, je bila tako lani najvišja od leta 1999, ko je Slovenija zabeležila najvišjo rast, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne račune pri Statističnem uradu RS Karmen Hren.

Vrednost BDP je po tekočih cenah v letu 2006 znašala 29.741 milijonov evrov oz. 14.811 evrov na prebivalca. V celotni drugi polovici lanskega leta se je ohranja precej visoka gospodarska rast. Pri tem je Hrenova izpostavila, da je bilo lani tri delovne dni manj kot leto prej, kar je gospodarski rasti odvzelo tri desetinke odstotne točke.

Domače trošenje je bilo po besedah Hrenove lani bistveno bolj pomembno za gospodarsko rast kot leto prej, saj je k njej prispevalo 5,5 odstotne točke. Še bolj pomemben za rast je bil izvoz, ki je k rasti prispeval 6,5 odstotne točke.

Tako izvoz kot uvoz sta se najbolj povečala v začetku lanskega leta, ko sta dosegla približno 14-odstotno rast, potem pa se je rast umirila in se ustalila pri približno 10 odstotkih. V letu 2006 je bil izvoz realno za 10 odstotkov večji kot pred letom dni. Rast uvoza (10,4 odstotka) je bila nekoliko višja od rasti izvoza, zato je prispevek saldo menjave h gospodarski rasti negativen v višini 0,3 odstotne točke.

Pri domačem trošenju je bila lani rast izdatkov za končno trošenje rahlo višja kot v letu 2005, toda bistvenih sprememb v primerjavi z letom prej ni bilo. Povsem drugače pa so se gibale bruto investicije v osnovna sredstva, je povedala Hrenova. Medtem ko je bila njihova rast v letu 2005 komaj pozitivna, je lani znašala 12 odstotkov. Stopnje rasti so bile najvišje v drugi polovici leta, gibale so se okoli 15 odstotkov.

Visoka rast investicij je bila dosežena v obeh glavnih skupinah, pri gradbenih objektih ter pri strojih in opremi. Investicije v stroje in opremo so porasle predvsem v prvem četrtletju (16-odstotna rast), nato pa se je rast umirila (približno 10-odstotna rast).

Investicije v gradbene objekte pa so se močno povečale predvsem proti koncu leta (15-odstotna rast v tretjem in 20-odstotna rast v četrtem četrtletju). "Glavnina razlogov za visoko rast investicij v gradbene objekte proti koncu leta je v nestanovanjski gradnji (poslovni prostori, ceste, mostovi itd.)," je pojasnila Hrenova in kot razlog za krepko rast navedla lokalne volitve in ugodne vremenske razmere, zaradi katerih je bila gradbena sezona bistveno daljša kot leto prej.

Dodana vrednost je realno najbolj porasla v gradbeništvu (za 11,8 odstotka). V prvi polovici leta je bila rast v gradbeništvu podobna kot v letu 2005, v drugi polovici leta pa se je močno povečala in v tretjem četrtletju dosegla 15,3-odstotno, v četrtem pa 23,5-odstotno rast.

Visoka rast dodane vrednosti je bila, tako Hrenova, dosežena tudi v predelovalnih dejavnostih (7,4 odstotka). "Samo predelovalne dejavnosti so k rasti prispevale 1,6 odstotne točke," je poudarila. Višja do rasti BDP je bila tudi rast dodane vrednosti v finančnem posredništvu, prometu ter v trgovini in gostinstvu.

Po ocenah nacionalnih računov je skupna zaposlenost v letu 2006 znašala 927.000 oseb in je bila za 1,2 odstotka višja kot leto prej. Po dejavnostih se je najbolj povečala v gradbeništvu (za 7,5 odstotka) in v poslovnih storitvah (za 5,4 odstotka).

V predelovalnih dejavnostih se je zaposlenost kljub visoki rasti dodane vrednosti še naprej zmanjševala (za 1,7 odstotka). V nefinančnih in finančnih družbah je bilo zaposlenih za 1,4 odstotka več oseb, v sektorju država pa za 1,2 odstotka več kot v letu 2005.

Statistični urad bo drugo oceno letošnje gospodarske rasti objavil 15. septembra 2007, ko bo objavil tudi glavno revizijo BDP.