4500 sit za delnico

Za delnice ponuja 4500 tolarjev. Ponudba začne veljati 16. oktobra in traja do 13. novembra, za uspešno pa bo veljala ne glede na odstotek pridobljenih delnic, objavlja Nova Ljubljanska banka v imenu prevzemnika. S tem se je zaostril spor med največjima lastnikoma banke, KD Holdingom in Kapitalsko zadrugo, ki namerava prevzemno ponudbo objaviti prihodnji teden.

KD Holdingu je za pridobitev kvalificiranega deleža, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 50-odstotni delež kapitala ali glasovalnih pravic v DBS 13. septembra že izdala Banka Slovenije.

KD Holding ima v lasti slabih 30 odstotkov oz. 730.314 od 2.274.535 delnic banke, Kapitalska zadruga pa 45 odstotkov, a skupaj z nekaterimi drugimi zadrugami že obvladuje več kot 51 odstotkov banke. Kapitalska zadruga po zagotovilih njenega direktorja Jožefa Bernika nikakor ni pripravljena prodati delnic KD Holdingu, za delnico banke pa naj bi ponudila 4000 tolarjev.

Vsak na svojem bregu

Spor med največjima lastnikoma banke je izbruhnil avgusta zaradi nesoglasij v zvezi z dokapitalizacijo banke in imenovanjem novega predsednika nadzornega sveta. Kot je dejal direktor KD Group Matjaž Gantar, je zaplet, v katerem si za prevzem DBS konkurirata KD Group in Kapitalska zadruga, neprijeten in da trenutno so vsak na svojem bregu.

Takšen položaj banki škoduje, je dejal in dodal da "ko zadružnikom poveš, kako visoka dokapitalizacija bi bila potrebna, da bi se DBS začela premikati, se zdijo zadružnim funkcionarjem številke čisto nepredstavljive in občutek imam, da tudi čisto nepotrebne. To pa mi težko razumemo".

Opozoril je tudi, da se bo treba ob izostanku intenzivnih vlaganj v banko prej ali slej povezati s katero drugo, jo prodati ali pa temeljito prestrukturirati. "Da bi lahko rasla in učinkovito poslovala, ima najmanj dvakrat premajhno bilančno vsoto," je izpostavil in dodal, da je treba banko čim prej dokapitalizirati.

Težava pri tem je, da je banka prevzela mrežo hranilnic, vodstvo zadružne zveze pa želi, da bi mreža ostala v funkciji slovenskega kmeta. Tako zmanjševanje hranilnične mreže ne pride v poštev, je dejal. Strinja se sicer, da hranilnice ostanejo kot so, "toda potem bodo morali dati zadružniki denar in banko dokapitalizirati. Morali se bodo odločiti, kaj hočejo".

DBS je v prvih osmih mesecih letos bilančno vsoto povečala za 20 odstotkov na 145,1 milijarde tolarjev in s tem letošnji načrt presegla za tri odstotke. V prvem polletju je ustvarila 815 milijonov tolarjev bruto dobička, s čimer je za letos načrtovanega presegla za 151 odstotkov. Med bankami v Sloveniji zaseda 12. mesto. Kot je nedavno dejal predsednik uprave banke Draško Veselinovič, pa si želijo, da bi se v razmeroma kratkem času uvrstila med deset največjih.