Je 2TDK prilagodil razpise za drugi tir domačim gradbincem?

20. decembra se bo iztekel rok za prijavo na dva razpisa družbe 2TDK za odseka Divača–Črni Kal in Črni Kal–Koper na trasi drugega tira. Na prvem odseku sta predvidena dva predora, na drugem pa kar šest in še dva viadukta. Kot pričakujejo, bodo prijave oddala podjetja večinoma v skupnih partnerstvih, kar se naročniku zdi tudi najboljša možnost. V 2TDK bodo najprej odločali o sposobnosti ponudnikov, v drugi fazi pa bo odločala cena.

Zanimanje tujcev veliko, med prijavljenimi naj bi se znašel tudi Cengiz

Le še do jutri pa lahko zainteresirani preko spleta oddajo vprašanja naročniku, iz njih pa je razbrati, da je med njimi veliko tujcev. 2TDK je sicer že oktobra sporočil, da je zanimanje tujih gradbincev veliko, saj so od aprila opravili 11 predstavitev projekta za tuje interesente, ki so za to zaprosili. Med njimi so bile tri kitajske družbe, južnokorejska, španska, francoska, grška, avstrijska, srbska in dve turški, a med njima ni bilo Cengiza, ki pa je sicer nedavno naznanil, da se bo na razpis vendarle prijavil.

Po naših informacijah pa v Cengizu predstavitve projekta v takšni obliki kot zgoraj omenjenih 11 interesentov niso potrebovali, ker so se, tudi zaradi Karavank, že dlje časa ozirali proti slovenskemu trgu, imajo pa tudi močno bosansko predstavništvo, ki pozna Slovenijo in projekt drugi tir spremlja že dlje časa.

Strogi pogoji za prijavo

Na flišnem delu, odseku Divača–Črni Kal, bodo gradili predora v dolžini 6,7 kilometra in šest kilometrov, zato od ponudnikov zahtevajo stroge reference. Ključni pogoj je, da je imel ponudnik v letih 2016–2018 kar 150 milijonov evrov čistih prihodkov letno, kar pomeni, da so morali v treh letih zgraditi za štiri in pol karavanških predorov investicij. V primeru skupne ponudbe lahko navedeni pogoj partnerji izkazujejo kumulativno. Pogoj ne velja za podizvajalce.

Zahtevani sta tudi tehnični referenci, da so po novi avstrijski predorski metodi zgradili vsaj 10 kilometrov cestnih in železniških predorov, od česar je morala imeti ena cev vsaj tri kilometre, ostale pa vsaj po en kilometer.

Na kraškem odseku, kjer bo zgrajenih šest predorov in dva viadukta, so zahtevane reference malenkost nižje: letni prihodek v obdobju 2016–2018 mora biti vsaj 100 milijonov evrov, izgradnja vsaj šest kilometrov cestnih ali železniških predorov, z eno cevjo vsaj dva kilometra in ostalimi po en kilometer. Poleg tega mora imeti zgrajenih še vsaj 150 metrov viaduktov, mostov ali nadvozov.

Za oba odseka je pogoj še izgradnja vsaj dveh kilometrov spodnjega ustroja železnice.

'Več kot očitno so reference na objektih prilagojene Kolektorju, Pomgradu ipd.'

Prav reference so med drugim zmotile zainteresirane, ki so oddali vprašanja na spletu. "Reference za tunele so normalne, a za viadukt poddimenzionirane. Za več kot 600-metrski viadukt s stebri nad 40 metrov je ustrezna referenca nadvoz nad avtocesto v dolžini 150 metrov in stebri višine manj kot 10 metrov? Več kot očitno so reference na objektih prilagojene Kolektorju, Pomgradu ipd.," je v vprašanju navedel nekdo in se vprašal, zakaj je v razpis vključen spodnji ustroj železnic, s čimer je favorizirano Železniško gradbeno podjetje.

"Poddimenzionirani" naj bi bili tudi kadri, saj se za šest predorov zahtevata le dve vodji del, za dva zahtevna viadukta pa le en. 2TDK odgovarja: "Pogoji za sodelovanje so sorazmerni predmetu javnega naročila in skladni z zakonom."

"Iz kadrovskega nabora se vidi, da so se Kolektor, Pomgrad, CGP že prej pripravljali na ta spektakel in v sodelovanju s tujim partnerjem lobirali pri 2TDK. Zahtevate kadre iz avtocestnega programa, ki jih je še nekaj ostalo samo še v teh podjetjih," pa je ostro nastopil nekdo drug. Dodal je, da gre znova za primer korupcije, ki je zrel za preiskavo.

V 2TDK očitke ostro zavračajo, pravijo, da "2TDK razpisne dokumentacije za glavna gradbena dela ni prilagodila nobenemu gradbincu, ne domačemu in ne tujemu. Razpisni pogoji, tako gradbeni kot finančni, so skladni z zakonodajo. Ostro zavračamo, da bi kdo lobiral pri 2TDK. Vse lobistične stike prijavljamo, zato smo tudi imeli protokol predstavitev."

Da so pripravi razpisov posvetili veliko dela, pa je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko poudaril že ob njihovi objavi: "Veliko časa smo posvetili temu, kako se lotiti razpisov in ko smo preverjali prakso v svetu in prakso, ki se ponovno uveljavlja tudi v Sloveniji, smo prišli do tega, da je dvofazni postopek najboljši. Prepričan sem tudi, da je način, na katerega sta pripravljena razpisa, zmagovita kombinacija, da se lahko v projekt vključita tako slovenska kot tuja gradbena operativa." Kot je poudaril Zorko, sta razpisa pripravljena tako, da jih slovenska gradbena podjetja "z dodano strokovnostjo iz tujine" lahko izpolnijo. 2TDK pa da  - "računa na velik interes."

Zahteve za bonitetno oceno naj bi bile previsoke

A ugibanja in kritike se pojavljajo tudi v zvezi z zahtevano bonitetno oceno. Prijavljeno podjetje mora imeti namreč po Ajpesu vsaj bonitetno oceno SB5, ki je sorazmerna s Fitchevo in Standard&Poor’s oceno BBB oz. Moodyjevo Baa. Oceno BBB pa naj bi bilo v tujini veliko težje doseči kot pri nas Ajpesovo SB5.

"Vaša zahteva po bonitetni oceni SB-5 oziroma boljši ima jasen namen, da preferira določene ponudnike. Že iz vpogleda v primerjalno tabelo bonitetnih ocen je jasno, da različne metodologije niso primerljive med seboj, in to predvsem zaradi velikosti posameznih razredov," se glasi očitek pod razpisom. "Pogoj, ki se nanaša na bonitetno oceno, ne pomeni kršitve zakona," med drugim odgovarja 2TDK.

Pri naročniku so sicer vendarle malce popustili pritiskom, nekateri so namreč že 'grozili' z revizijo, tako da mora po novem bonitetno oceno SB5 oziroma BBB v primeru skupne prijave (t. i. joint venture) dosegati le eden izmed partnerjev.

2TDK: Glede na verjetno ohlajanja gospodarstva, upravičeno zahtevamo višjo bonitetno oceno

Pri 2TDK na očitke glede bonitetnih zahtev odgovarjajo: "Pri glavnih gradbenih delih na projektu Drugi tir gre za največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki bo obsegal kar 38 kilometrov predorskih cevi in bo v tem delu trajal skoraj štiri leta, zato bo moral biti izvajalec na začetku sposoben vložiti velika sredstva za zagon projekta, ne sme pa obstajati tveganje, da izvajalec ne bi bil sposoben izpeljati projekta, tudi če bo v vmesnem času prišlo do krize – in te pogoje zagotavlja bonitetna ocena SB5."

Dodajajo, da je naročnik dolžan kot skrben gospodar določiti takšne pogoje za sodelovanje ponudnikov na projektu, ki bodo glede na zahtevnost in tveganja na projektu sorazmerni in bodo zagotovili, da bo izbrani ponudnik lahko nemoteno izvajal projekt.

Zapisali so še, da je to naročilo sofinancirano iz evropskih sredstev in posojil, zato je, predvsem glede sledenja terminskemu planu, "povezano z visokimi tveganji", morebitne zamude pa bi bile izrazito negativne.

"Glede na dejstvo, da je izvedba projekta odvisna od doslednega sledenja terminskemu planu, pa tudi ob dejstvu, da je velika verjetnost, da se bodo razmere v poslovnem okolju v naslednjih letih poslabšale (ohlajanje gospodarstva ali celo morebitna nova finančna kriza), ima naročnik utemeljene razloge, da zahteva boljšo ali vsaj takšno bonitetno oceno, pri kateri ni eksponentnega naraščanja nevarnosti dogodka neplačila," še pojasnjujejo na 2TDK.