Milijarderji, ki jih je zdaj rekordnih 2208, si lastijo več svetovnega bogastva kot kdajkoli prej, je razvidno iz Oxfamovega mednarodnega poročila o neenakosti. Od globalne finančne krize, ki je svet zajela pred desetimi leti, se je število milijarderjev skoraj podvojilo. Med leti 2017 in 2018 smo na vsaka dva dni dobili novega milijarderja, kljub temu pa na Oxfamu opozarjajo, da bogati posamezniki in korporacije plačujejo nižje davke kot v preteklih desetletjih.
Letno poročilo so objavili pred svetovnim gospodarskim forumom, ki se te dni začenja v švicarskem Davosu in na katerem se bodo zbrali nekateri najbogatejši in najvplivnejši ljudje na svetu. Če seštejemo vse bogastvo 26 najbogatejših posameznikov v lanskem letu, dobimo vrtoglavih 1,4 bilijona dolarjev (1,22 bilijona evrov). Prav toliko pa je vrednost premoženja 3,8 milijarde najrevnejših ljudi skupaj.
Največ "mega" bogatašev je Američanov. Med njimi so denimo lastnik Amazona Jeff Bezos, ustanovitelj Microsofta Bill Gates, direktor holdinga Berkshire Hathaway Warren Buffet in ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg. Ti štirje naj bi bili skupaj "težki" kar 357 milijard dolarjev.
Britanska organizacija Oxfam predlaga, da države bolj pošteno obdavčijo bogastvo, povišajo davke za velike korporacije, podjetjem in superbogatim pa preprečijo izogibanje plačilu davkov. Poleg tega se zavzema za uveljavitev brezplačnega zdravstva, šolstva in drugih javnih servisov po vsem svetu ter za večje vlaganje v javno dobro – vključno z vodo in elektriko. Da bi razbremenili ženske, pa predlaga več vrtcev.
Zaradi družbene neenakosti namreč najbolj trpijo ženske in deklice. V svetovnem povprečju si moški lastijo 50 odstotkov več premoženja kot ženske, ki imajo v povprečju tudi za 23 odstotkov nižje plače, trpijo pa še zaradi pomanjkljivega šolanja in zdravstvene oskrbe, opozarja Oxfam.
"Velikost vašega bančnega računa ne bi smela vplivati na to, koliko let se šolajo vaši otroci, ali kako dolgo živite – pa vendar je to realnost v preveč državah po svetu. Medtem ko korporacije in superbogataši uživajo nizke obdavčitve, je na milijone deklet prikrajšanih dobre izobrazbe, ženske pa umirajo zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe," je dejala Winnie Byanyima, izvršna direktorica Oxfam International.
Če bi najbogatejši odstotek ljudi plačeval le 0,5 odstotka več davka na premoženje, bi zbrali več denarja, kot potrebujemo za šolanje 262 milijonov otrok in zagotovimo zdravstveno oskrbo, s katero bi rešili 3,3 milijona ljudi, so med drugim ocenili v poročilu.
Najvišje obdavčitve osebnega prihodka v razvitih državah so padle iz 62 odstotkov (leta 1970) na le 38 odstotkov v letu 2013. Povprečna višina obdavčitve v revnih deželah je le okoli 28 odstotkov.
V nekaterih državah, kot je denimo Brazilija, najrevnejših 10 odstotkov prebivalcev zdaj za davke plačuje odstotkovno višji delež svojih prihodkov kot najbogatejših 10 odstotkov prebivalcev.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.