Turistični sektor, ki se sicer precej močno odziva na dogajanje na območjih, ki jih pretresajo konflikti, še naprej raste, kar pomeni, da vse več potujemo.
Po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN, je lani potovalo okoli 1,4 milijarde ljudi, ali 51 milijonov kot leto prej. Turizem pa predstavlja že 9,5 odstotka globalnega BDP v višini 7 bilijonov ameriških dolarjev, ali 5,4 odstotka vsega svetovnega izvoza. In branža je v vzponu.
V zadnjem letu je zrasla za okoli 4 odstotke in posredno ali neposredno ustvarila 266 milijonov delovnih mest. V praksi to pomeni, da prav ta sektor zaposluje vsakega 11 delavca na planetu, do leta 2022 bi lahko to bil že vsak deseti delavec, ugotavlja Svetovni ekonomski forum, ki je tudi letos pripravil poročilo o konkurenčnosti branže, iz katerega nekaj poudarkov objavljamo v nadaljevanju.
Slovenija večinoma v sivem povprečju
Za sestavo končne lestvice turistične konkurenčnosti držav so uporabljali več kriterijev, prav visoko Slovenija ni segla na nobeni od upoštevanih lestvic.
Med 14 faktorji, ki so jih upoštevali, je prav žalostno, da smo se na področju privlačnosti poslovnega okolja uvrstili na šele 106. mesto. Bolje nam gre na področju varnosti, kjer smo 14., od tam dalje pa so ocene precej povprečne - zdravje in higiena 37., človeški viri in trg dela 54., informacijsko-komunikacijska tehnologija 36., mednarodna odprtost 50., konkurenčnost cen 96., okoljske trajnosti 19., letalskega transporta 82., cestne in pristaniške infrastrukture 19., infrastrukture turističnih storitev 20., naravnih virov 32., kulturnih virov 95., turizem na lestvici prioritet postavljamo srednje visoko, kar nas uvršča na 43. mesto.
Najbolj konkurenčne države, ko gre za področje turizma
Med prvo deseterico je kar šest evropskih držav, kar po mnenju strokovnjakov ni presenetljivo, saj obstoj Evropske unije in Schengenskega območja pomeni velik in zelo odprt trg, po katerem se lahko turisti svobodno gibljejo brez večjih težav.
Prav tako k turistični uspešnosti evropskih držav pripomorejo urejena infrastruktura, naravne danosti, predvsem pa bogata kulturna dediščina kontinenta.
Z največjim upadom turističnega obiska se medtem soočajo države, kjer danes pustošijo teroristi Islamske države, še pred kakšnim letom ali dvema pa so stavile na večje odpiranje svetu in turistične prihodke.
Država | ||||||||||
1. Španija2. Francija | 3. Nemčija | 4. ZDA | 5. Velika Britanija | 6. Švica | 7. Avstralija | 8. Italija | 9. Japonska | 10. Kanada | 39. Slovenija | |
Deseterica držav, kamor se raje odpravite s polno denarnico
Država | Kaj vas bo po žepu najbolj udarilo |
10. Avstrija | Cena namestitev |
9. Italija | Cene energentov |
8. Švedska | Cene namestitev in osnovnih potrebščin |
7. Danska | Cene namestitev in osnovnih potrebščin |
6. Izrael | Cene namestitev |
5. Norveška | Cene namestitev |
4. Avstralija | Cena transporta in namestitev |
3. Francija | Cena namestitev, hrane, pijače |
2. Velika Britanija | Cena namestitev in splošne visoke cene |
1. Švica | Cena namestitev in splošne visoke cene |
Turistični sektor pred številnimi izzivi
Turistični sektor je globalno gledano med najhitreje rastočimi. Vendar pa se sooča tudi s številnimi izzivi, oziroma se posledice povečanega gibanja turistov po planetu odražajo v drugih sektorjih.
Še večjo rast sektorja ovirajo administrativne ovire, ki se nanašajo predvsem na zastarele sisteme pridobivanja vizumov in mejnih kontrol. V svetu, ki na globalni ravni odpravlja trgovinske in carinske ovire, tako turizem še ni viden kot "izvozno – uvozna" dejavnosti, ki bi terjala veliko manj meja kot ji trenutno stoji.
Premiki na tem področju so počasi, se pa dogajajo. UNWTO ocenjuje, da je število tistih, ki morajo pred potovanjem zaprositi za vizum, od leta 2007, ko je bilo takšnih 77 odstotkov turistov, lani to obvezno le še za 62 odstotkov turistov, ki so potovali v druge dele sveta.
Na drugi strani pa ekonomisti menijo, da bi lahko z odpravo vizumov turistični sektor v državah APEC-a do leta 2016 zaslužil dodatnih 89 milijard dolarjev in ustvaril 2,6 milijona delovnih mest.
Škodljivo medtem na turistično branžo seveda vplivajo politični, še bolj pa vojaški konflikti, ki jih je na tradicionalnih turističnih destinacijah vse več. Ker je varnost potnikov na prvem mestu, se je število potnikov na Bližnjem Vzhodu, Severni Afriki, nekaterih delih Azije in v Ukrajini občutno zmanjšalo, svoje je dodala tudi nevarnost, ki jo je predstavljal izbruh ebole.
Turistična branža se po ugotovitvah strokovnjakov na svetovni ravni srečuje tudi s težavo relativno nizkega ugleda, ki ji preprečuje, da bi v svoje vrste rekrutirala vrhunske kadre, saj velja za branžo, ki ponuja nizke zaslužke. Raziskave kažejo, da na vsakih 30 novih turistov na turistično destinacijo povprečno nastane eno novo delovno mesto, potencial prihodnjega odpiranja delovnih mest je velik. Projekcije napovedujejo, da bi lahko sektor do leta 2023 zaposloval 338 milijonov ljudi, samo v letalstvu naj bi dodatno ustvarili 58 milijonov delovnih mest.
Težave nastajajo tudi v razkoraku med potrebami branže in izobraževalnim sistemom, ta naj bi bil največji v Italiji, Rusiji, ZDA na Japonskem in Kitajskem. Pomanjkanje primernih kadrov bi lahko projekcije branže oklestila za 14 milijonov delovnih mest in 630 milijonov dolarjev BDP.
Industrijo čaka tudi kar nekaj prilagajanja novim tipom potrošnikov, ki imajo drugačne zahteve – pa naj gre za turiste, rojene na prelomu tisočletja, vzhajajoč nov srednji razred v državah v razvoju ali vse več turistov – upokojencev. Tudi pri vprašanju uporabe novih tehnologij za izboljšanje turistične izkušnje, gre pravzaprav za tekmo v tem, kateri ponudniki bodo nove možnosti prepoznali kot prednost in ujeli val njihove priljubljenosti, in kateri bodo, ker bodo zamudili trenutek, izgubili tudi goste.
Med težavami, ki se pojavljajo zaradi naraščajočega števila ljudi, ki potujejo, pa je na primer vse večje onesnaženje planeta, ki je posledica povečanih emisij ogljikovega dioksida, povečanih količin odpadkov in večje porabe vode. Prav tako hitreje prihaja do poškodb na naravni in kulturni dediščini.
Z večjo količino turistov pa je vse večja potreba tudi po novi in novi turistični infrastrukturi, ki pa je ni, saj številne države nimajo denarja, tuja vlaganja pa so šibka.
Se še vedno izogibate Egiptu?
Politični nemiri, protesti, spopadi … Vse to spada med najhujše udarce turizmu. Dober primer zadnjega časa je Egipt, kjer je po napadih leta 2005 v Sharm El Sheikhu in v Dahabu leto kasneje, ko je umrlo 23 domačinov in turistov, obisk leta 2006 padel za 8 odstotkov, odstavitev predsednika Hosnija Mubaraka je leta 2011 število turistov oklestila na tretjino – 9.5 milijona, dve leti kasneje se je trend ponovil s predsednikom Mohamedom Mursijem. Podoben primer je Tajska.
Izkušnje kažejo, da traja več let, da se turisti vrnejo v polnem številu. Pa tudi, da v vmestem obdobju služijo sosednje države. V Evropi je na primer poseben primer Grčija, ki beleži velik porast gostov, ki si ne upajo na nemirna območja Egipta, Tunizije, Tajske …, kaj šele na območja, kjer vlada velika nevarnost terorizma.
Še razmišljate, kam bi se odpravili letos?
Kot običajno, namigov, lestvic in drugih priporočil ne manjka. izbrali smo dve lestvici - prva je namenjena tistim, ki želijo uživati v naravnih lepotah, druga pa tistim, ki nimajo zelo velikega proračuna, pa bi želeli izkoristiti relativno ugodne cene tradicionalnih počitniških destinacij.
Destinacije 2015, ki jih priporoča National Geographic | Destinacije, ki jih priporoča Budget Travel |
Korzika | Milano, Italija |
Medellin, Kolumbija | Bali |
Maramureș, Romunija | Nashville, ZDA |
Haida Gwaii | Veliki koralni greben, Avstralija |
Oklahoma City, ZDA | Istanbul, Turčija |
Choquequirao, Peru | Barcelona, Španija |
Sark, Kanalski otoki | Kambodža |
Port Antonio, Jamajka | Denver, ZDA |
Zermatt, Švica | Kolumbija |
Esteros del Iberá, Argentina | Egipt |
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.