100 let po Leninu: Rusija ni plačala zunanjega dolga

Rusija je več mesecev uspešno uporabljala obvode sankcij, uvedenih po invaziji na Ukrajino. Toda konec dneva v nedeljo se je izteklo obdobje mirovanja za plačilo približno 100 milijonov dolarjev (94 milijonov evrov) obresti, piše Bloomberg. Ameriški časnik to označuje za "mračen pokazatelj hitre preobrazbe države v gospodarsko, finančno in politično izobčenko". S tem se sicer v Rusiji ne strinjajo in poudarjajo vse tesnejše gospodarske vezi z državami Brics. 

Devizne rezerve ruske centralne banke na zahodu sicer ostajajo zamrznjene, največje banke pa so izločene iz svetovnega finančnega sistema. Časnik sicer ocenjuje, da gre pri neplačilu dolga za simboliko, saj za Rusijo v tem trenutku precej večji izziv predstavljata dvomestna inflacija in krčenje gospodarstva, ki se sicer odvija že zadnjih nekaj let. 

Rusija sicer poudarja, da ima sredstva za servisiranje zunanjega dolga, vendar je bila prisiljena v neplačilo. Napovedali so, da bodo prešli na servisiranje 40 milijard dolarjev zunanjega dolga v rubljih in za to okrivili zahod, ki da je s sankcijami umetno ustvaril obstoječe razmere. Finančni minister Anton Siluanov je vse skupaj označil za "farso".

"Gre za zelo, zelo redek primer, ko zunanja vlada prisili vlado, ki sicer ima sredstva, v neplačilo," je dejal Hassan Malik, višji analitik pri Loomis Sayles & Company LP. "Gre za eno od velikih prelomnih neplačil v zgodovini." 

Sedaj ko je rok za plačilo potekel, so na vrsti investitorji. Ti bi lahko počakali na razplet vojne v upanju, da se bodo sankcije sčasoma zrahljale. Čas je lahko na njihovi strani: terjatve postanejo nične šele tri leta po dnevu plačila, v skladu z obvezniškimi dokumenti, navaja časnik. "Večina imetnikov obveznic se bo držala pristopa čakanja na razplet," pravi Takaide Kiuči, ekonomist na raziskovalnem inštitutu Nomura v Tokiu.

Zaradi (povečanega) izvoza ruskih energentov se v njeno državno blagajno še vedno kljub sankcijam zaradi agresije v Ukrajini stekajo milijarde. Siluanov je poudaril, da država ima sredstva in si tudi želi poravnati dolgove. "Vsakdo lahko izjavi, kar hoče. Kdor pa razume, kaj se dogaja, pa ve, da nikakor ne gre za bankrot."

Z milijardami dolarjev na teden, ki se še vedno stekajo v državno blagajno od izvoza energije, kljub hudim konfliktom v vzhodni Ukrajini, je ponovil, da ima država sredstva in voljo za plačilo. Vsakdo lahko izjavi, kar hoče, je dejal Siluanov. Kdor pa razume, kaj se dogaja, ve, da to nikakor ni privzeto.

Rusija se je nazadnje v takšni situaciji znašla leta 1918, ko je takratni sovjetski voditelj Vladimir Lenin sporočil odločitev vrhovnega sovjeta, da država ne bo plačala dolgov, ki jih je pridelala carska oblast, ki so jo boljševiki strmoglavili v oktobrski revoluciji leto pred tem.