Evropski komisar za transport in podpredsednik Evropske komisije Jacques Barrot se je v Ljubljani sestal z ministrom za promet Janezom Božičem, s katerim sta govorila predvsem o načrtih in željah Slovenije v zvezi z vlaganji v prometno infrastrukturo. Barrot je ob tem poudaril, da Slovenija spada med dinamične članice Evropske unije, kar velja tudi za njena prizadevanja pri posodabljanju železniške in cestne infrastrukture v državi.
Božič je Barrota pozval k podpori Sloveniji pri razrezu pogače ob naslednji finančni perspektivi. Kot je poudaril, gre namreč za visoke zneske: prek 10 milijard evrov za železniško infrastrukturo, skoraj štiri milijarde za dodatni avtocestni program ter okoli tri milijarde evrov za državno cestno omrežje. "O konkretnih številkah je danes še težko govoriti, pričakujem pa njegovo veliko pomoč," je še dejal slovenski minister.
Božič je sicer Barrotu predstavil tudi nacionalna programa modernizacije železniškega omrežja in obnove državnega cestnega omrežja, sogovornika pa sta se dotaknila tudi vprašanja sprememb železniške zakonodaje.
Kot je znano, je ministrstvo za promet že pripravilo noveli zakona o varnosti v železniškem prometu in o železniškem prometu. Slednja je sprožila ugibanja o tem, da naj bi se upravljanje železniške infrastrukture preneslo z agencije za železniški promet nazaj na Slovenske železnice, kar naj bi bilo po mnenju kritikov v nasprotju z referendumsko voljo. Na ministrstvu novele natančneje še niso predstavili, zatrjujejo pa, da predlagani sistem organiziranosti ni v nasprotju z evropskimi direktivami.
Barrot je glede tega pojasnil, da Evropska komisija preučuje program prenosa direktiv EU v slovensko zakonodajo, ki jim ga je posredovala slovenska vlada. "Vztrajali bomo pri ločitvi med entitetami, ki zagotavljajo po eni strani infrastrukturo, po drugi strani pa prevoze. Menim pa, da je Slovenija tukaj na dobri poti," je dejal komisar.
Peti koridor ostaja prioriteta
Čeprav je dogovor o finančni perspektivi EU za obdobje od leta 2007 do leta 2013 nekoliko omejil sredstva za izvajanje skupne prometne politike povezave, je Barrot poudaril, da peti koridor, na katerem ležita oba slovenska prednostna projekta v okviru evropskih čezmejnih mrež na področju transporta (TEN-T), v očeh Evropske komisije ostaja prioriteta.
Barrot je ob tem dejal, da bodo zaradi pomanjkanja sredstev prednost na petem koridorju dobili projekti s čezmejnim elementom, kamor se sicer ne uvršča izgradnja drugega tira železniške povezave med Divačo in Koprom. Ali to pomeni, da bo namesto povezave Divača-Koper prednost dobila povezava med Trstom in Divačo, za kar se v nasprotju s slovenskimi oblastmi zavzemajo v Rimu, je Barrot dejal, da sta se z Božičem pogovarjala tudi o tem vprašanju, vendar do konkretnih dogovorov nista prišla.
Barrot je sicer v zvezi s tem vprašanjem dejal, da bo komisija upoštevala pomen luke Koper, ki se vključuje tudi v projekt pomorskih avtocest, ki bodo po mnenju Barrota prispevale k zmanjševanju zastojev, nesreč in onesnaževanja, povezanih s cestnim transportom.
