Olimpijske igre v Pekingu so se za Slovenijo začele sanjsko. Naši športniki so nizali medaljo za medaljo, a za temi izjemnimi uspehi so zgodbe. Zgodbe odrekanja, nemoči, obupa, tudi izgorelosti.
Bronasta deskarka na snegu Gloria Kotnik je šla v Peking povsem nepričakovano, potem ko je naša država dobila še eno mesto za olimpijsko ekipo. Sprva ni želela odpotovati in doma pustiti enoletnega sina Maja – videli ga boste v prispevku – a jo je partner prepričal, da bo doma vse v redu. In naj gre. Vse ostalo je, kot bi rekli, zgodovina.
Vso družino za seboj ima tudi srebrni deskar na snegu Tim Mastnak. Oče je njegov trener, sestra ga je navdušila za deskanje, mama pa je … mama. Pokazala nam je, kaj je v času olimpijade našla na njegovi postelji.
Deskanje na snegu je naša druga najtrofejnejša zimska panoga po številu olimpijskih medalj, takoj za alpskim smučanjem. A naš gost, strokovnjak za športni marketing in dober poznavalec zakulisja športnega sveta Tomaž Ambrožič pravi, da je ravno zaradi takšnih uspehov velika škoda, da je deskanje bolj kot ne prepuščeno entuziazmu posameznikov. Premalo je namreč državne podpore. Kje so rešitve? Za aktualne deskarje in deskarke ter za vse prihodnje generacije?
Sestavni del športa so tudi poškodbe. In to zelo dobro ve naša zlata skakalka Urša Bogataj. Z Niko Križnar sta športni konkurentki, a tudi najboljši prijateljici, zaveznici, povezani v marsičem. Pogovarjali smo se s tistimi, ki ju najbolje poznajo. Ki vedo, čez kaj vse sta šli, da sta priskakali do svojih prvih olimpijskih medalj. Urša Bogataj, denimo, pred Pekingom še nikoli ni zmagala na tekmi svetovnega pokala. In to je čar olimpijskih iger, zgodi se nepričakovano, zasijejo tisti iz ozadja, klonejo največji.
Pa teža olimpijskih medalj? Koliko športniku pomagajo na dolgi rok, po končani karieri? Je Slovenija zaradi kolajn prepoznavnejša blagovna znamka? Odgovori v 24UR Fokus.
