Eden takšnih projektov je največji in najdražji teleskop doslej, teleskop Jamesa Webba, ki so ga v vesolje uspešno izstrelili na božični dan in zdaj potuje v končno orbito, od Zemlje oddaljeno 1,5 milijona kilometrov. Kot za 24UR Fokus pojasnjuje astrofizičarka dr. Maruša Bradač, ki pri projektu sodeluje že desetletje, bo kot hiša velik in 10 milijard evrov vreden teleskop gledal globoko v preteklost, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. “Raziskoval bo tako naše planete, recimo ali je voda na Marsu, kot tudi planete izven našega osončja. Predvsem pa bomo z Webbom lahko raziskovali, iz kakšnih sestavin so atmosfere teh planetov in tako prišli bližje odgovoru o tem, ali je možno življenje na takšnem planetu.”
Prav tako pomemben projekt pri raziskovanju vesolja je Observatorij Vere Rubin, ki ga gradijo v Čilu. Pri tem projektu sodeluje tudi astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. “Observatorij Vere Rubin bo naredil najboljši popis vesolja doslej, od ogromnega števila objektov v našem osončju, na primer asteroidov, do oddaljenih galaksij. Ocenjujejo, da bo zaznal oziroma opazoval približno 20 milijard zvezd in približno 20 milijard galaksij.”
Glavna in pomembna cilja osvajanj in raziskovanj vesolja sicer še vedno ostajata tudi Luna in Mars. A ne le različne robotske misije, cilj je, da bi tam pristal človek. Toda človeške misije na Luno, še zlasti pa na Mars, imajo predvsem simbolno, osvajalsko vrednost in ne toliko znanstvene, pojasnjuje astrofizik in komunikator znanosti dr. Jure Japelj. “Recimo, da pridemo na Mars in tam v 50 letih ustvarimo manjšo skupnost ljudi, ki bi tam živeli; če bomo na odkrivanje vesolja gledali kot na osvajanje, potem bo ta skupnost sestavljena iz nekaj bogatašev in večine ljudi, ki bodo tam praktično zasužnjeni. V vesolju je tako, da niti zrak ni zastonj.”
Ameriška vesoljska agencija NAS naj bi sicer človeka na Luno poslala v okviru svojega programa, imenovanega Artemis. Pri tem projektu posredno sodeluje tudi astrofizik in kozmolog dr. Anže Slosar. S skupino raziskovalcev iz Brookhavenskega nacionalnega laboratorija ameriškega ministrstva za energijo izdeluje majhen radijski teleskop, ki bi ga – pred človekom – poslali na skrajno stran Lune. A to, pojasnjuje Slosar, so zelo zahtevna opazovanja. “Opazovanje z Lune ima neke čisto posebne probleme, ki jih recimo z Zemlje nimaš; ne moreš z izvijačem malo popraviti. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so zelo velike, zelo omejeni sta količina mase in energije. Zato je zanimivo čisto praktično, kako bomo te stvari naredili.”
Medtem pa vse bolj realen – zaradi podjetij, kot so SpaceX, Blue Origin in Virgin Galactic – postaja tudi vesoljski turizem. Luksuz potovanj v vesolje, rezerviran za peščico najbogatejših Zemljanov, ki pa z raziskovanjem vesolja – je jasna dr. Andreja Gomboc – nima prav nobene zveze. “Občudujemo neko bogastvo, ki ga imajo ti ljudje, namesto da bi občudovali pogum astronavtov, ki so na Mednarodni vesoljski postaji že 21 let. Tam niso za svojo zabavo, ampak zato, ker delajo različne znanstvene poskuse, ki so koristni za znanost in za človeštvo.”
In ker je različnih vesoljskih odprav iz leta v leto več, so tovrstni podvigi vse cenejši, v vesolju pa zaradi tega vse večja gneča, zlasti satelitov. Samo SpaceX Elona Muska namerava v okviru projekta Starlink v Zemljino orbito v dveh letih poslati kar 12 tisoč satelitov. To pa pomeni vse večjo verjetnost trkov in nastanek oblaka vesoljskih smeti, skozi katerega različnih znanstvenih in raziskovalnih satelitov ne bo možno več izstreljevati v višje orbite. Dr. Maruša Bradač se zato boji, da vesolje vse bolj postaja nenadzorovani divji zahod: “Vsi ti sateliti nam močno otežujejo vsa opazovanja v vesolju, še posebej tista, ki jih opravljamo z Zemlje, kajti ti sateliti močno osvetlijo nebo in so zato kar nadloga za nas.”
Pa je regulacija vesolja sploh možna? Ga je mogoče zaščititi kot naravno dediščino človeštva? Kako je v raziskovanje in osvajanje vesolja vpeta Slovenija? Tudi o tem nocoj v 24UR Fokus.

KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.