Novinarka Tina Kristan se je v minulih tednih uradno in/ali 'off the record' pogovarjala s približno tridesetimi ljudmi, pregledala dokumente, javno dostopne baze, spraševala uradne institucije in seveda akterje. V Fokusu bo tako med drugim govora o tem, kako je nastala Beletrina, pa o Biblosu, kandidaturah za evropsko prestolnico kulture, o Kreativni bazi, podjetju, katerega solastnik je Čander, o slovenski kulturni politiki, ministrih, razpisih za direktorje javnih institucij na polju kulture ... Kakšna so dejstva? Kje se konča javni in kje začne zasebni interes? O tem nocoj v Fokusu.
Zadnji od primerov, zaradi katerega so se kulturniki, tudi uveljavljeni pisatelji in pisateljice, oglasili, je način, kako poteka oz. je potekalo razreševanje direktorice javne agencije za knjigo. Mediji so o tej zgodbi zadnje mesece veliko poročali. Obstaja zelo preprost način, kako se razreši direktorja javne agencije – razrešitev lahko predlaga minister za kulturo, a tega v primeru direktorice javne agencije za knjigo Renate Zamida ni storil, so si pa to prizadevali nekateri iz ozadja. Zamida pravi, da jo je prepričevat, naj odstopi, v začetku marca prišel Aleš Šteger, programski direktor Beletrine. "Bil je očitek, da nisem vzpostavila konstruktivnega dialoga z uradniki na ministrstvu, ki so zaradi tega zelo slabe volje, da nisem dobra direktorica, da naj vendarle uvidim, da je bolje, da zdaj odstopim, kot pa da se ta agonija vleče še naprej," pravi Zamida. Šteger je potrdil, da jo je obiskal, a pravi, da dobronamerno in kot nekdanjo sodelavko, "da preverim, ali lahko pri zapletih kakorkoli posredujem ali pomagam", Zamida pa da te dobre namere očitno ni razumela. Izrazil se je, da prihaja kot prijatelj, pravi Zamida, "vsekakor pa sem videla, da je ta stalna naveza z ministrstvom vzpostavljena".
Poleg ministra za kulturo lahko vladi razrešitev direktorja predlaga tudi svet javne agencije. In tudi člani sveta so bili tarča klicev, naj direktorico razrešijo. "Zelo konkretno, zelo jasno, niti ni bil namig, ampak jasno izrečeno pričakovanje, lahko rečem, da je bilo. V moji karieri, ki je že kar dolga, se mi je to zgodilo prvič," opisuje dogodke Vesna Horžen. Kdo jo je kot članico sveta klical, Vesna Horžen, sicer predsednica Združenja splošnih knjižnic, ne pove. Je pa s predsednikom sveta, pisateljem Slavkom Preglom, kot pove sam, večkrat stopil v stik Mitja Čander, direktor Beletrine. Pregl pravi: "Vsebina je bila ta: Renato Zamida je treba zamenjati. /.../ In zadnje sporočilo, ki sem ga dobil od njega, je, da ima vtis, da je ne bom zamenjal, in da to ne bo dobro. /.../ V svoji karieri sem doživel različne poslovne nekorektnosti, takih nekorektnosti pa nikoli," zatrjuje Pregl.
Februarja je večina – 4 člani sveta – glasovala proti predlogu za razrešitev Zamide. Poskus razrešitve tako ni uspel, sta pa bila čez štiri mesece odstavljena dva od članov, ki sta glasovala proti razrešitvi. Namesto njiju je vlada junija imenovala Čandra in prevajalko Matejo Komel Snoj. V tej novi sestavi je svet ponovno glasoval in predlog o razrešitvi Zamide julija tudi potrdil. Zamido je ministrstvo zdaj uradno seznanilo z razlogi za razrešitev, odgovoriti mora do petka. Očitajo ji nepravočasno sprejetje strategije, večerjo s direktorjem frankfurtskega sejma pri Ani Roš, tudi domnevne nepravilnosti pri javnem razpisu za oddajo prostora, namenjenega knjigarni s kavarno. Vse očitke Zamida zavrača.
Še dve stvari, ki se pokažeta v tej zgodbi. Prvič, Čander je človek, ki ima prijatelje v svetih javnih zavodov in tega niti ne skriva. Kot pove Pregl, ga je Čander poklical, ker na vabilu za februarsko sejo sveta agencije, ki ga je Pregl poslal le članom sveta, ni bilo predloga za razrešitev Zamide. "Ugotovil sem, da vabila na naše seje, ki postanejo uradne tisti hip, ko jih na seji sprejmemo, potujejo ven iz sveta javne agencije. In tako je bilo tudi s tem vabilom. Ja, ni bil zadovoljen, ker tega nisem dal na dnevni red," trdi Pregl. In drugič – Čander je človek, ki za namere ministrstva lahko izve prej kot tisti, ki jih to zadeva. Pregl pripoveduje: "Sporočil mi je, da me bo naslednji teden poklical minister na razgovor. In naslednji teden me je minister res poklical na razgovor. In ko sem s tega razgovora šel, me je poklical Čander in povedal, da minister in on nista zadovoljna z menoj, ker sem na razgovoru branil direktorico."
Čander odgovarja, da ni od nikogar nič zahteval, da se ne spomni, da bi Pregla klical zaradi dnevnega reda, tudi da mu ni rekel, da z njim ni zadovoljen. Da pa se je z njim veliko pogovarjal. In da so svetniki predstavniki različnih področij – tudi založništva – in da je zato normalno, da z njimi komunicira in jim predstavlja svoja stališča. Čander: "Nikoli mu nisem rekel, da je treba gospo Zamido zamenjati, vsaj ne v direktni obliki, sem pa izrazil večkrat kritično stališče do njenega dela. Lani poleti je sedanja direktorica v pogovorih z vsemi resnejšimi osrednjimi deležniki na našem področju obljubila podporo dodatni profesionalizaciji, pomeni podporo dodatnim zaposlitvam, vlaganjem v promocijo in digitalizacijo. Na podlagi teh njenih zagotovil smo zaposlili novo urednico, vlagali dodatna sredstva in energijo v druge aktivnosti, potem pa je prišel šok. Namesto da bi dobili več sredstev za naše programe, smo dobili manj sredstev za naše programe. In v tem nikakor nismo bili edini, ampak nas je kar večina osrednjih akterjev dobila manj kot v preteklih letih."
A zanimivo – med podpisniki podpore Zamidi so vse večje založbe – razen Beletrine. Pregl zato pravi, da je v ozadju bitka za denar. Razreševanje direktorice JAK je sicer le ena od zgodb, ki jih je preverjala Tina Kristan in o katerih je bilo govora v Fokusu.
Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.