V Budimpešti plačajte parkirnino

Zdelo se je, kot da je nedelja ali praznik, mir, tišina, redki ljudje na ulicah v Pešti, v okolici mogočnega parlamenta, ki je bil ob izgraditvi leta 1905 največji parlament na svetu. Le vsa zasedena parkirišča na vseh okoliških uličicah so dajala znak, da je vendarle delovni dan. Redarji so vestno nadzorovali parkirne lističe. Tako vestno, da bi si zaslužili biti še ena mestna znamenitost več. A turistov je bilo le za vzorec, tu in tam je kdo dvignil telefon in ujel posnetek prečudovitih zgradb, ki so se kopale v zgodnjem popoldanskem soncu. Ne, ni nedelja, ni praznik, treba je na delo. Snemalec Aljaž si je šele dobro oprtal veliko, očitno televizijsko kamero, ko je k nama pristopil nek varnostnik, redar, paznik, nekaj takega, ni bil policist, in začel spraševati po dovoljenjih. Oh, madžarščina. Jezikovna bariera, ki mi pri naših vzhodnih sosedih kravžlja možgane, živce in vse več sivih las.

"Kakšno dovoljenje, saj to je javni prostor," poskušam dopovedati najprej v angleščini, pa v nemščini in za vsak slučaj še v ruščini. "Ne, ne, to je parlament." "Ni, parlament je tamle, to je javni prostor." "Privat, privat." "Joj, gospod, če je parlament, pa zagotovo ne more biti privat," vzrojim. Žabica v meni poskoči, ko me preblisne, da sem vendarle v Evropski uniji in da parlamenti, za zdaj še, niso zasebna last. Ampak jezikovna ovira naredi svoje. Ah, še skregati se ne morem pošteno. Na pomoč priskoči moj prvi sogovornik, s katerim sem bila tam tudi dogovorjena in posreduje, umirjeno pa doda: "No, tole vam zelo slikovito pokaže, kako stvari tukaj potekajo."

Naslednje dni se je zgodba nenehno ponavljala, kolegi novinarji in novinarke pa so se le muzali, ko sem tarnala nad nenehnim peripetijami z odganjanjem najine kamere, naju, najinega dela. Ni smešno, žalostno je, mi smo navajeni, samo ne pustite, da vam vzamejo medije, novinarstvo, ko ostane samo še propaganda, potem je lahko tudi parlament zaseben, privat. Tako znan mi je bil ta občutek in način dela, čeprav je minilo natanko pet let od mojega zadnjega delovnega obiska v Moskvi, takega občutka utesnjenosti med novinarskim delom ne pozabiš. Ja, Moskva, Rusija. Ampak v Evropski uniji. Prodiranje na Vzhod ali morda bolje penetracija Vzhoda skozi vzhodno in osrednjo Evropo proti Zahodu. Nič nimam proti Vzhodu, nasprotno, občudujem vzhodnjaško dušo, kompleksnost slovanskega karakterja, ki je stoletja navdih in sredstvo najbolj dodelanih umetniških stvaritev, da o iznajdljivosti, vztrajnosti in čisti, surovi moči niti ne pišem. Kdo je tebe Praslovan ...

No, ampak Madžari seveda niso Slovani, so ponosen, mogočen narod, obdan s Slovani, ki se je ohranil tisočletja, v vsej svoji veličini in posebnosti. Tega aktualna madžarska oblast nikoli ne dovoli pozabiti nikomur. A zdaj je ta madžarski narod razdeljen bolj kdaj koli prej, družba je polarizirana, politično, ekonomsko, socialno, miselno. Nič posebnega, kateri narod pa danes ni. Zdi se, kot da je nekdo zarinil klin razkola med ljudi in ga zdaj razdira, deli in ščuva enega proti drugemu. Zgodovinske, tradicionalne vrednote, takšni so bili naši predniki, takšni morajo biti naši potomci. Lepo vas prosim, smo leta 2022. Skupnega evropskega ni. So le cikli, pogojeni s trenutnimi okoliščinami in trenutnimi oblastmi, ki v valovih zajemajo staro celino, utrujeno od nenehnih sprememb. Obstajajo pa civilizacijske norme, vrednote, če hočete, okoli katerih so se ljudje na tej celini dogovorili pa dveh grozovitih vojnah, nepopisnem trpljenju, popolnem uničenju materialnega in duhovnega. Človekove pravice, demokracija, vladavina prava. Ki se zdaj včasih zdijo kot psovke, zlasti na Vzhodu, zlasti na Madžarskem.

3. aprila bodo na Madžarskem parlamentarne volitve, tokrat povsem drugačne kot doslej. Dva tabora, dve fronti, Viktor Orban in njegova stranka Fidesz na eni strani, vsi ostali na drugi strani. Ker drugače enostavno ne gre. To je nauk 12 let Orbanovega režima, ki, to mu moramo priznati, izjemno spretno in premeteno ravna z zakonodajo, ki jo z dvotretjinsko večino v hramu ljudstva prilagaja svojim željam in potrebam. Čeprav nikoli v resnici ni imel podpore dveh tretjin ljudi. Tu postane demokracija zapletena za marsikaterega trenutnega voditelja. Največji delež glasov ne zagotavlja absolutne oblasti. Absolutizem ne more biti demokratičen, lahko je razsvetljen, ne more pa biti demokratičen.

Madžari 3. aprila ne bodo izbirali, kolikor lahko temu glede na nepravična izhodišča in prirejena pravila igre sploh rečemo izbira, le med Viktorjem Orbanom in Petrom Marki-Zayem, med Fideszom in opozicijo, pač pa tudi med Vzhodom in Zahodom, med absolutizmom in demokracijo. Bodimo pošteni, Orbanov režim je izjemno udoben za določen segment prebivalstva, za bele krščanske družine z relativno visokimi dohodki, recimo tam okoli 4000 evrov na par, seveda heteroseksualen in pred bogom in državo za vedno poročen par. Za takšne družine je Madžarska trenutno skorajda raj, o tem ni dvoma.

Vprašanje pa je, ali bo tak skorajda raj obstal tudi če se na severovzhodu starke Evrope razbesnijo duhovi vojne. Vsaj na Madžarskem skorajda ni več dvoma, za več cenejšega plina se ne bomo vmešavali, je nekako razbrati iz vladnih komentarjev ukrajinske krize. V svojem svetem boju proti komunizmu in liberalizmu se Orbanov režim zateka k velikem magu prosvetljenih komunističnih metod Vladimirju Vladimiroviču, za vsak slučaj pa tudi k samemu ideologu neokomunističnega imperialneka kapitalizma Ši Džinpingu. Na vzhod, na vzhod za zaščito krščanskega sveta in svetega forinta. K pravoslavcem, komunistom, rublju in juanu.

Viktor Orban je brez kančka dvoma eden najbolj nadarjenih evropskih politikov sodobnega časa, izredno inteligenten, premeten, bister in spreten. A močno se zapleta v igrice velikih, največjih, Velika Madžarska pa obstaja le še na čisto novem spomeniku, pljunek od resnično velikega parlamenta, ki ga pred odmetavanjem smeti varujeta dva vestna redarja. V času, ko se niti stand up komiki ne norčujejo več iz politikov. Ker to ni spodobno. Vendarle bodo kmalu volitve.

P. S.: Pa nikar ne pozabite plačati parkirnine, ko ste v Budimpešti. Kazen vas bo zagotovo doletela.

Celoten prispevek je že na VOYO.