Ujet v lastnem telesu z bolečino

Kronično bolečino lahko povzroči poškodba, lahko pa se zgodi tudi zaradi nepojasnjenega vzroka. Kako nastane kronična bolečina, kakšni so faktorji tveganja, kaj vse lahko vpliva na nastanek kronične bolečine, kako se kronična bolečina razlikuje od akutne bolečine ... O vsem tem v rubriki 24ur Fokus. Strokovnjaki med drugim opozarjajo, da je eden od ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na razvoj kronične bolečine, stres. In da se ravno zaradi tega kronična bolečina lahko zgodi vsakemu. Da naj se pred njo nihče ne počuti varen oz. naj si nihče ne misli, da se njemu to ne more zgoditi. Za naslednjih 10 let strokovnjaki, zdravniki, ki se ukvarjajo s kronično bolečino, napovedujejo porast- Ljudi s kroničnimi bolečinami naj bi bilo še 10 do 20 odstotkov več. Tudi zato in ker bolečina izjemno vpliva na celotno človekovo življenje, torej na vsakega petega med nami, je to izjemno pomembna tema, o kateri je treba govoriti in iskati rešitve.

Rehabilitacijski center Soča v Ljubljani je edini v Sloveniji, kjer kronično bolečino zdravijo s takoimenovanim razširjenim pristopom. Tudi z njihovimi strokovnjaki se je pogovarjala Maja Sodja. K njim pridejo bolniki, pri katerih kronična bolečina ni posledica rakave bolezni in pri katerih niso učinkovale metode zdravljenja z zdravili ali operacije. Podobno zgodbo kot Frane Umek, čigar zgodbo vidite v priloženem videu, ima po ocenah okoli 20 odstotkov Slovenk in Slovencev, a mnogi obtičijo v kolesju zdravstva, čakalne dobe za protibolečinsko obravnavo so dolge - v Soči za prvi pregled pri timu za kronično bolečino slabi dve leti. Bolnike učijo, kako naj spremenijo svoj odziv na bolečino na telesni in duševni ravni. To kombinirajo z zdravili in drugimi rehabilitacijskimi metodami, kot so vaje za krepitev ravnotežja in telesne koordinacije. Spodbujajo, da se bolnik začne doživljati v avtomatskem gibanju, da se motene funkcije znova vzpostavijo. V obravnavi je izjemno pomembna tudi vloga psihologa.

Trajna bolečina namreč pogosto nastopi v povsem nepredvidljivih okoliščinah, pojasnjuje dr. Helena Jamnik. Denimo, ko človek miruje ali pa ponoči, ko spi. Predvsem pa kronična bolečina človeka izčrpava. "Na začetku je zelo veliko ljudi v teh težavah, ki jih lahko stlačimo v neko obliko ortopedskega obolenja, in dostikrat tudi je, lahko je sprožen ta problem z okvarami na ravni sklepov, hrbtenice in tako naprej ali pa vnetna revmatska obolenja ... ko se začnejo te bolečine zlivati v neko pretirano alarmiranje živčnega sistema, takrat se začne vzorec bolečine spreminjati in je zelo begajoč, zelo obremenjujoč." To je tisto, kar človeka pripelje v nemočen položaj. Ko začne razmišljati, da z njim nekaj ni v redu, da nikamor ne paše po znanih opisih obolenj. Ker je bolečina subjektivna, ker jo vsak med nami zaznava drugače, ponavadi traja dolgo časa, da človek ugotovi, da trpi za kronično bolečino. "Ljudje s temi težavami, ki prihajajo k nam, sodijo med tisto populacijo, ki je zase vedno verjela, da ima visok prag za bolečino. Da prenesejo vse. In jaz jim verjamem. Enkrat se ta zadeva ne izide več," razlaga za Fokus dr. Jamnik.

Kronično bolečino delimo na nociceptivno - tu gre za poškodbo tkiva, nevroplastično - to so motnje v živčnem sistemu in nociplastično, ki pomeni motnje v centralnem procesiranju bolečine. V slednjo sodi tudi javnosti najbolj znana fibromialgija, kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni prisotnost nepojasnjene, široko razprostranjene bolečine ali zbadanja, nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, ki ne odpočije, in številne boleče točke v mišicah. Bolniki navadno občutijo, da "jih vse boli" in težko omejijo boleče mesto. Po strokovnih ocenah ima fibromialgijo 2 do 3 odstotke prebivalstva, sedemkrat pogosteje zbolevajo ženske, stare od 40 do 55 let. Fibromialgija še ni povsem pojasnjeno stanje. Čeprav so bolezen pod različnimi imeni opisovali že pred 150 leti, ji medicina večjo pozornost posveča šele zadnjih dvajset let. V preteklosti so jo neredko obravnavali kot "duševno" motnjo, češ da je obolenje samo v bolnikovi "glavi" in da se človek zgolj "počuti" bolnega. Šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja je Svetovna zdravstvena organizacija fibromialgijo uradno priznala kot sindrom in jo uvrstila med obolenja. Raziskovalci so dokazali, da fibromialgija ni duševno obolenje, čeprav imajo mnogi bolniki depresijo in anksioznost.  Vzroki za fibromialgijo še niso jasni, obstaja pa več teorij, ki pripisujejo vzroke različnim dejavnikom: hormonskim, infekcijskim, čustvenim in telesnim stresom, pomanjkljivi telesni aktivnosti, kemičnim spremembam v delovanju možganov ... Čeprav bolečine nastajajo predvsem v mišicah, ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Večina novejših raziskav je pokazala, da se vzrok za bolečine ne skriva v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu.

Na vse oblike kronične bolečine vpliva tudi genetika in enako pomembno tudi okolje. Pa - kot že omenjeno - stres. "Zato jaz še enkrat poudarjam, naj se nihče ne počuti preveč varen pred tem, tudi če to na koncu koncev prizadene nekje dobrih 20 odstotkov ljudi, projekcije kažejo ekspanzijo problema za 10 do 20 odstotkov," še opozarja dr. Helena Jamnik.

Največje tveganje za kronično bolečino, opozarja naša sogovornica, imajo ženske med 35. in 50. letom in oba spola po 65. letu starosti. Razlog za vedno večje število ljudi s kronično bolečino je v staranju prebivalstva in v tem, da postajamo vse bolj sedeča družba. Da imamo naporne urnike in da je vse bolj zahtevno usklajevanje družine in kariere. In vsi psihični pritiski, ki jih človek doživlja v sodobni družbi ... In še o eni stvari je pomembno govoriti - o tem, da je treba  ozavestiti to temo tudi v širši družbi, ki kronično bolečino težko razume. Bolniki so zato poleg tega, da izjemno težko živijo zaradi bolečine,  pogosto deležni še zavračanja, šikaniranja, obsojanja. Prvo oddajo si lahko ogledate v arhivu Voyo.