"Dam jim jesti, lahko se oprhajo. Vse razumem, sama imam tri sirote. Tudi oni so od nekoga otroci, jaz ne morem pomagati vsem, a me zanje boli duša ... Ne morem govoriti, jočem ..." Tako pripoveduje ena od prebivalk Velike Kladuše.
Bosna in Hercegovina ni le begunski žep in žep kaosa, ampak ostaja tudi žep človečnosti. Evropa pa jo, kot že tolikokrat v zgodovini doslej, pušča na cedilu in si opere roke.
Prav iz lastnih izkušenj, iz izkušenj vojne morije na tleh Bosne in Hercegovine po razpadu Jugoslavije črpajo lokalni prebivalci empatijo in voljo za pomoč prišlekom, za 24UR Fokus pojasnjuje razmere pisatelj Faruk Šehić, avtor izjemnega dela o vojni - Knjiga o Uni. "Tudi sam sem bil med vojno begunec. ... 44 mesecev sem živel po tujih hišah. ... Ljudje gredo iskat boljše življenje. Ne obstaja niti en sam razlog, zakaj bi jih jaz obsojal ali smatral za nekaj negativnega v naši državi. Ker tudi mi smo migranti. Vsi ljudje smo migranti. Na koncu koncev, Jezus je bil migrant, judje, Mojzes je bil migrant." Sehić pripoveduje tudi o političnem vidiku razmer in o 'rasistični politiki', ki jo je zaznati ob tem vprašanju.
Geopolitično sliko in igre nekaterih večjih igralcev, Rusije, Irana in Srbije, razlaga eden najbolj prodornih novinarjev na Balkanu Avdo Avdić. "Niti za hip ne oporekam, da gre za humanitarno krizo, da so ogroženi ljudje. A težava je, da usodo ljudi, ki so realno ogroženi, izkoriščajo za politične cilje." In še: "Zahod je povzročil to, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu in ima zdaj za posledico migrantsko krizo. Tu ni nobene dileme. Problem je v tem, da se kopja zdaj lomijo na Bosni, katere varnost je v vsakem primeru krhka."
Država ne funkcionira dobro in s humanitarno krizo se izredno slabo spopada. O tem pripovedujejo ne le begunci, ampak tudi domačini in humanitarci.
KOMENTARJI (737)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.