Tožilci: Gre za kadrovsko in finančno izčrpavanje. Sodniki: Pritiski se žal dogajajo

Za Fokus so spregovorili različni predstavniki tožilskih in sodniških organizacij, ki opozarjajo na pritiske, ki se dogajajo zadnje leto. Govorimo pa tudi o hudi kadrovski stiski na tožilstvih, kjer primanjkuje vsaj 31 tožilcev.

Ta teden se je po dolgem času vendarle končala saga glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Po številni zapletih doma, ko sta tožilca na zeleno luč vlade čakala skoraj eno leto, sta bila Tanja Frank Eler in Matej Oštir v Luksemburgu vendarle imenovana za evropska delegirana tožilca in to za polni mandat, za obdobje petih let in ne začasno, kot je v sklepu zapisala vlada. Zato je takoj po imenovanju spet završalo v domačih političnih vrstah in pojavil se je predlog, da se spremeni tožilsko zakonodajo, ki bi omogočala, da ima vlada večje pristojnosti pri izbiri kandidatov oziroma da bi morda že izbrana evropska tožilca lahko kasneje zamenjali. 

Drago Šketa: Četudi bi se spremenila zakonodaja, njun mandat ni ogrožen

Spreminjanje zakonodaje po tem, ko sta bila že imenovana, in ideje o njuni morebitni zamenjavi so presenetile tožilske organizacije, pa tudi generalnega državnega tožilca. "Pomembno za nas je in smo veseli, da sta bila evropska delegirana tožilca imenovana za obdobje petih let, to pomeni, da od evropskega javnega tožilstva tožilca nista bila imenovana začasno, temveč z določenim mandatom. Glede na dejstvo, da sta že imenovana, ju tudi ni mogoče odpoklicati brez soglasja evropske glavne tožilke," pravi prvi mož tožilstva Drago Šketa, ki je prepričan, da njun mandat ni ogrožen, ne glede na to, da se pojavljajo ideje o spremembi tožilske zakonodaje. "Na eni strani ima zakonodajalec vso pravico spreminjati zakonodajo, se pa po drugi strani pojavlja vprašanje zakonitosti in legitimnosti vseh teh postopkov, glede na dejstvo, da se uporablja zakonodajo, ki je trenutno veljavna. Glede na to, da sta že imenovana, po našem mnenju to ne more vplivati na ta postopek," pravi Šketa.

Mirjam Kline: Namera, da bi evropska tožilca odpoklicali, se ne bo izšla

Vrhovna državna tožilka in vodja Oddelka za kazenske zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline pravi, da je postopek v Luksemburgu zaključen in tudi morebitna nova zakonodaja tega ne bo spremenila. "Pričakovati je bilo, da bo vlada glede delegiranih evropskih tožilcev ravnala s figo v žepu, a sem prepričana, da se ji namera, da bo že imenovana tožilca odpoklicala, ne bo izšla. O prepovedi retroaktivnega poseganja v sprejete zakonske določbe in pridobljene pravice se študentje prava učijo že v drugem letniku pravne fakultete. Poleg tega evropska uredba določa, da država članica ne more samovoljno odpoklicati imenovanih evropskih delegiranih tožilcev, niti evropskega javnega tožilca," razlaga Klinetova. Do poskusov spreminjanja tožilske zakonodaje je zelo kritična. "Vlada si želi le prilastiti pravico do izbire tistih tožilcev, ki bodo njene postopke v času vladanja preiskovali. Kam to vodi, pa je seveda tudi popolnim pravnim laikom povsem jasno."

Tamara Gregorčič: Gre za finančno in kadrovsko izčrpavanje

Tožilstvo se sooča s hudo kadrovsko stisko, saj imenovanja na vladi stojijo tudi že leto dni in več. Trenutno na imenovanje čaka kar 15 tožilcev, primanjkuje pa jih vsaj 31. V nekaterih primerih gre celo za javne razpise še iz leta 2019. "Gre za izpraznjena tožilska mesta, nikakor ne za nove zaposlitve. Najhuje je na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, kjer imamo le 60 odstotkov zasedenih delovnih mest, kar 40 odstotkov tožilcev torej manjka. In to vrzel moramo zapolniti s tožilci z drugih tožilstev, kjer se prav tako srečujejo s kadrovsko stisko. Zato pregorevamo, vse to pa vodi v zdravniško dokazano izgorelost in zato je to še toliko bolj kritična situacija," razlaga višja državna tožilka in predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič. 

Tamara Gregorčič opozarja, da gre za čisto kadrovsko izčrpavanje tožilstva. Pa ne le kadrovsko, dodaja, tudi finančno. Vlada namreč namerava tožilstvu v naslednjem proračunskem letu vzeti kar milijon evrov sredstev, kar je nedopustno, pravi. "Mi smo organ pregona storilcev kaznivih dejanj in vlada je dolžna zagotoviti tako kader kot tudi finančna sredstva za delovanje državnih tožilstev, zato lahko mirno rečem, da gre tukaj za izčrpavanje."

VDT: Vlada brez pojasnil zmanjšala proračun za dober milijon evrov

Predlog znižanja proračuna za prihodnje leto je bil po podatkih Vrhovnega državnega tožilstva narejen v popolnem nasprotju z dogovori z Ministrstvom za finance. Vlada jim v predlogu sprememb proračuna jemlje dober milijon evrov, kar pomeni 4,25 odstotka manj od že dogovorjenega proračuna. "Na državnem tožilstvu se prvič soočamo s situacijo, da je z Ministrstvom za finance predhodno usklajen finančni načrt brez vsakega opozorila ali dogovora znižan. Državno tožilstvo ni prejelo nobenega pojasnila ali obvestila, da se zmanjšanje pripravlja. Državna tožilstva porabimo okoli 12 odstotkov sredstev za obveznosti, ki so povezane z delovanjem tožilstva in kar 88 odstotkov za plače, tako da je prostora za varčevanje malo oziroma nič," je zapisala Erika Repovž, svetovalka za odnose z javnostmi na Vrhovnem državnem tožilstvu.

Boštjan Valenčič: Vlada se ne odziva

Tožilske organizacije imajo z vlado odprtih več front, predvsem pa slabo komunikacijo oziroma komunikacije sploh ni, pravijo. "Predvsem nas moti vsa odsotnost dialoga. Ker dialoga enostavno ni. Vlada se ne odziva niti na apele državnega tožilstva, niti na pozive Društva državnih tožilcev, niti ni nobenega odgovora glede drugih aktualnih tem in problematike, ki zadevajo tako imenovanja novih tožilcev kot tudi neustrezno zakonodajo in druga odprta vprašanja. Ključnega pomena v tem trenutku je odsotnost delovanja vlade na področju kadrovanja v državnih tožilstvih. In ta spirala se potem vleče še do Specializiranega državnega tožilstva in vse do Vrhovnega državnega tožilstva. Pomanjkanje kadra se resno pozna tudi pri obravnavanju kazenskih zadev. Tožilci smo preobremenjeni," razlaga okrožni državni tožilec in predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

Vesna Bergant Rakočević: Vsaka grožnja sodnikom je nekaj nezaslišanega

V nemilosti vladajoče politike niso samo tožilci, ampak tudi sodniki. Veliko grdih besed smo lahko slišali na račun sodnikov in sodnih odločitev. Zaradi številnih napadov na sodstvo in žaljive komunikacije je predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič lansko leto pisal celo predsedniku države Borutu Pahorju in opozoril na neprimerno komunikacijo. Predsednik Pahor je sklical sestanek predstavnikov vseh treh vej oblasti, kar se je zgodilo prvič v zgodovini naše države.

Na neprimerne napade na sodnike opozarjajo tudi v Slovenskem sodniškem društvu. Predsednica Vesna Bergant Rakočević, sicer tudi višja sodnica, pravi, da je kritika vedno dobrodošla, ampak mora pa biti izražena na nek kulturen način. "Javna obtoževanja, osebne diskreditacije sodnikov in sodišč, to pa ni kritika. Take stvari ne koristijo nikomur, mislim, da vsem škodijo. Sodniki smo pri sojenju vezani izključno na ustavo in zakon. In na nič drugega. Torej, vsakršni pritiski, da bi upoštevali še kaj drugega, so neproduktivni, nesmiselni in lahko sporočim samo, da se ne bodo nikomur obrestovali," pravi naša sogovornica, ki opozarja, da gre lahko za različne pritiske na sodstvo. In ti se dogajajo. "Na primer neposreden pritisk na sodnike je neizvolitev kandidata za vrhovnega sodnika v državnem zboru, če je sodil tako, kot ni všeč neki politični stranki. To je direktna, odkrita oblika pritiska na vse sodnike in to se žal dogaja."

Sodniki obsodili neprimerne izjave predsednika vlade in ministrov

Pravna država mora temeljiti na sodelovanju, spoštovanju in zaupanju med vsemi tremi vejami oblasti in najvišji predstavniki bi morali biti vzgled temu, pravi sodnica Vesna Bergant Rakočević in opozarja na skrajno neprimerne izjave, ki so jih na račun sodstva izrekli predsednik vlade Janez Janša, ko je komentiral sodbo velenjskega sodišča, notranji minister Aleš Hojs, ko se je odzval na sodbo koprskega sodišča glede nošenja zaščitnih mask in še okoljski minister Andrej Vizjak, ki je razkril, kako si predstavlja vplivanje na sodnike. 

Glede kritike predsednika vlade: "Izjava, da je neko sodišče, ki je izdalo sodbo, napakirano z neko klientelistično paleto članov neke politične opcije, stranke in njenih simpatizerjev, to ni komentar neke sodne odločbe, to je odziv – ne priznam tega sodišča! V društvu smo ostro protestirali proti takemu omalovaževanju, ne samo sodnikov tega konkretnega sodišča, ampak proti sodišču kot temeljni instituciji pravne države."

Odziv sodnikov na izjavo notranjega ministra: "Izjavo ministra Hojsa, da naj bi sodniki v tistem konkretnem primeru prispevali k številu umrlih zaradi koronavirusa, smo v društvu ocenili kot popolnoma nedostojno in neprimerno. Kaže pa na neko temeljno nerazumevanje delovanja sodnega sistema. Kajti sodniki smo, kot že rečeno, vezani na ustavo in zakon. In to pomeni, na vladi je, da sprejema take podzakonske predpise, ki bodo prestali na sodišču test zakonitosti in ustavnosti."

Sodnike je šokirala tudi izjava ministra Vizjaka, "bomo kateremu sodniku strli jajca". Šokantno, ker smo lahko prvič v javnosti slišali, kako pritisniti na sodnike, pravi predsednica Slovenskega sodniškega društva. "Izjave ministra Vizjaka mislim, da so sicer neko prazno mačistično besedičenje, hvalisanje, ampak so nas pa vseeno šokirale. Ker besede izražajo način razmišljanja, kako nek sodni postopek funkcionira in to nas mora skrbeti. Takšno razmišljanje ni povsem brez osnove. Sem že omenila, se dogajajo odkriti pritiski, neizvolitev sodnika kot sankcija njegovemu sojenju in to je tisto, kar nas skrbi."

Vladimir Horvat: Politični pritiski na sodstvo se stopnjujejo

Tudi Sodni svet je že večkrat opozoril na pomen spoštljive komunikacije med vejami oblasti in obsodil različne izjave vladnih predstavnikov, ki so kritični do sodnih odločitev. "Neprimerna in žaljiva komunikacija kaže na nerazumevanje in nesprejemanje temeljev demokratične družbene ureditve in vloge sodstva. Kritično ocenjevanje dela sodišč in sodnih odločb seveda ni nikoli izključeno, mora pa ostati v okvirih kulturne komunikacije. Diskreditacija dela sodišč s strani izvršilne veje oblasti, ki se dogaja v zadnjem času, je nesprejemljiva," pravi vrhovni sodnik in predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Politični pritiski na sodstvo se stopnjujejo, opozarja. "Bojim se, da to pomeni tudi nek zastraševalen učinek. Čeprav, po drugi strani pa sem prepričan, da sodstvo, sodniki in sodnice, ostajajo stabilni in nedovzetni za tovrstne pritiske."

Kritičen je tudi do izjave ministra Vizjaka, ker kaže na to, kako si predstavnik izvršilne veje oblasti predstavlja, da lahko uporabi svojo oblastno moč do posameznega sodnika. "Ne gre samo za vulgarno, neprimerno, žaljivo in nekulturno izjavo, ki kaže na nivo izražanja samega govorca. Stvar je veliko bolj resna. Tu gre za napad na vladavino prava, na neodvisni položaj sodne veje oblasti, na kršenje temeljnih demokratičnih standardov," pravi prvi mož Sodnega sveta, ki je prav tako obsodil to izjavo, pa tudi izjavo predsednika vlade, ko je kritiziral velenjsko sodišče, ki da je "napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev stranke Socialnih demokratov, in ki izreka sodbe brez obravnav in brez možnosti obrambe". Tu je stvar še hujša, pravi Horvat."Ker predsednik vlade je najvišji funkcionar izvršilne veje oblasti in vpliv take žaljive izjave je še toliko močnejši, še toliko bolj odmeven. In izpade, da sodstvo deluje v skladu s politiko, pristransko, koruptivno, v korist političnih interesov."

Sodstvo: Denar nam jemljejo brez obrazložitve

V vladnem predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto je predvidenih tudi več kot dva milijona evrov manj sredstev za sodno vejo oblasti. Sodnemu svetu bi vzeli skoraj 17 odstotkov, proračunu sodišč pa dober odstotek. "Rez je bil sprejet brez obrazložitve, brez napovedi, brez usklajevanja s Sodnim svetom in to seveda krni in ogroža tudi normalno funkcioniranje Sodnega sveta. Primanjkljaj pri financiranju delovanja sodišč pa pomeni, da bo manj denarja za brezplačno pravno pomoč odvetnikov, pri plačevanju izvedencev, tolmačev in podobno. Tu bi izpostavil še problem izvedencev kliničnih psihologov, ki jih že zdaj primanjkuje. Če še tu posežemo in odrežemo sredstva, bo na družinskem sojenju nastal še toliko večji problem," razlaga Horvat. Gre za sankcioniranje pravosodja? "Če strnem tako sredstva za delovanje sodnega sistema kot za delovanje Sodnega sveta, gre prav gotovo za sankcioniranje. Takšni so tudi odzivi v sami sodni veji oblasti," odgovarja naš sogovornik. 

Pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja, ki se nanašajo na probleme v pravosodju, smo želeli dobiti tudi od pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, vendar za intervju v rubriki Fokus ni našel časa. Ob njegovi interpelaciji, ki je bila v začetku tedna, pa je v državnem zboru povedal, da jo v celoti zavrača in da za očitke ni nobenih argumentov. "Ni v pristojnosti ministra soditi o zakonitosti vladnih odločitev, niti niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji tiste, ki vežejo ministra, kot tudi ne mnenje javnosti. Pač pa so to edino veljavni pravni akti države. In ti veljajo, dokler sodišče ne odloči drugače," je med drugim povedal. "In žal mi je, da pisci interpelacije prikazujete izkrivljena dejstva," je še dodal.

Celotno oddajo si oglejte na Voyo.