Odločen, odgovoren, razumen, a hkrati umirjen in trezen, tudi zato izjemno cenjen in spoštovan, ne le med sodelavci, pač pa tudi širše, v javnosti. Delam za ljudi in ne zase, vedno poudarja. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan v tokratni rubriki 24UR Fokus.
Ta teden, ko smo se srečali z njim, je znova – že tretjič v treh tednih – obiskal Škofjo Loko. Za njim so, priznava, težki in naporni tedni. "Ampak jaz sem na koncu zadovoljen, ker stvari potekajo v redu. Seveda bi lahko kaj morda še bolje naredili. A se vsi skupaj trudimo in verjamem, da bomo čim več naredili v čim krajšem času. Ker če pride še kakšno deževje, potem bo takoj videti, kaj smo naredili in česa nismo."
68-letni Šestan – rojstni dan je imel 5. avgusta, drugi dan vodne apokalipse – na področju zaščite in reševanja deluje že skoraj tri desetletja. Civilni zaščiti poveljuje od leta 2012. "Ne uporabljam rad izraza, da poveljujem ali komandiram, ukazujem. Seveda je včasih treba. Ampak tukaj gre predvsem za iskanje rešitev, dogovorov. Toda dogovorov, ki se jih je treba držati. Na to sem pa najbolj alergičen, če se recimo nekaj dogovorimo, pa potem tega nekdo ne naredi. To je zame najhujša stvar. Zato sem večkrat tudi jezen in moram dvigniti glas, ampak običajno je kar v redu." To potrjuje tudi njegov sodelavec Egon Štibilj: "Civilna zaščita je ravno to, koordinacija vseh struktur. Ne poveljevanje, ne komandiranje, ampak koordinacija vseh struktur, ki spadajo v ta sistem zaščite in reševanja."
Poklicna pot Srečka Šestana, sicer tudi prostovoljnega gasilca in soustanovitelja lokalnega prostovoljnega gasilskega društva, se je sicer začela nekoliko drugače. Kot inženir lesarstva je najprej 16 let delal v tovarni Lesonit v domači Ilirski Bistrici. Leta 1996, ko je civilni zaščiti poveljeval Miran Bogataj, pa se prijavil na razpis Uprave RS za zaščito in reševanje. "Z Bogatajem sva se zelo hitro ujela," pripoveduje. "Upam si reči, da sem bil njegova desna roka. Tako da sem z njim delal tistih 15, 16 let. In potem je bil tudi on tisti, ki je predlagal, da bi ga jaz nasledil. Očitno so ga takrat poslušali, ni pa nujno, da bi ga. In tako sem zdaj poveljnik že 12. leto."
Pogosto poudarja, da za uspešne intervencije in delujoč sistem ni zaslužen on, pač pa prav vsak pripadnik civilne zaščite, ki prihiti na pomoč. "Jaz poslušam vse, tudi še tako neumne predloge, morda pa čez 10 let kaj pride prav. No, moj največji svetovalec je pa seveda moja žena, ki me stalno usmerja, tudi kritizira, seveda doma, ne javno. Včasih se celo razjezim, ampak ne pomaga, ona pač trdi svoje in velikokrat ima prav. Potem moram jaz popustiti in ubogati njene nasvete."
S soprogo, doc. dr. Nevenko Šestan, glavno medicinsko sestro Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, se sicer iz domače Ilirske Bistrice vsako jutro že pred sedmo pripeljeta v službo v prestolnico. "Vstajava že zelo zgodaj, pred peto uro. 20 minut čez peto že startava iz Ilirske Bistrice," pripoveduje Nevenka Šestan. "Proti večeru se pa skupaj vračava, a pred šesto popoldne sva zelo, zelo redko doma, tudi ko ni izrednih razmer. Ko so izredne razmere, je pa seveda stanje povsem drugačno. Mož je tedaj praktično cele dneve na terenu. Jaz ga pa ponavadi čakam, da sem mu potem v oporo oz. za družbo."
Srečko Šestan, ki sicer nerad sili v ospredje, a prošnjam medijev nikoli ne reče ne, je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, pripovedujejo njegovi sodelavci.
To potrjuje tudi župan Škofje Loke Tine Radinja: "Vse od katastrofe imamo direktno linijo z gospodom Šestanom, kadarkoli potrebujemo nasvet, včasih samo mirno besedo, je na voljo in mi smo za to hvaležni."
A poveljnik Civilne zaščite ni cenjen le med sodelavci, pač pa tudi v javnosti. Leta 2012, po obsežnih poplavah, je bil eden od 12 nominirancev za Delovo osebnost leta. Leta 2020 – v prvem valu epidemije – so ga poslušalke in poslušalci Vala 2020 izbrali za ime leta. In kaj mu pomenijo takšne nagrade? "To je samo priznanje za delo, ki ga opravljam," pravi. "Lepo je, da te ljudje cenijo. To mi je velika čast in sem na to ponosen." Stiske ljudi, pripoveduje, se ga pogosto dotaknejo. "Ne smem reči, da ne. Seveda vse to nosim delno tudi domov. Toda večkrat, ko se zbudim ali imam kakšen spomin, še raje gledam naprej, kako to rešiti, kaj narediti, da bi bilo drugače. Seveda se pa to človeka dotakne, tudi če bi bil skala, se ga dotakne."
Kako pa Srečko Šestan sodeluje s politiko? Zakaj je vabilom, da se vanjo poda tudi sam, vedno rekel ne? Kaj mu pomenita podpora družine, najbližjih? Kako preživlja svoje, sicer redke proste dni? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR FOKUS.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.