Skupaj za okolje

Podnebne spremembe

Drvimo po napačni – katastrofalni – poti, opozarjajo klimatologi. Ekstremne vremenske razmere – suše, poplave – so vse pogostejše. Alarmi zvonijo že nekaj časa. Spremembe, ki bodo preoblikovale naš planet, pa se dogajajo s takšno hitrostjo, da jih bodo čutili že naši otroci. Klimatski modeli kažejo, da bodo ekstremne padavine, pri katerih bo v kratkem času padla velika količina dežja, vse pogostejše. "Zelo zgovoren je podatek, da je za vsako stopinjo rasti globalne povprečne temperature pogostost ekstremnih padavin dvakrat višja," pravi Žiga Zaplotnik, podoktorski raziskovalec meteorologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Dolžina in jakost vročinskih valov se bosta povečali. Na agenciji za okolje temperature spremljajo že 60 let, dviganje pa zdaj opažajo že v vseh letnih časih. Število dni s snežno odejo se bo po zmerno optimističnem scenariju do konca stoletja skoraj prepolovilo. "Od 60. let naprej se ozračje v Sloveniji ogreva. Od sredine 80. let je precej opazno, s hitrostjo 0,4 stopinje na desetletje. Torej se je v obdobju petih do šestih desetletij pri nas ogrelo za približno dve stopinji," pa razsežnosti podnebnih sprememb povzema Renato Bertalanič z Agencije za okolje.

Slovenija se segreva skoraj dvakrat hitreje od globalnega povprečja, trend pa ni nič kaj obetaven.

Vse to se odraža na raznovrstnosti živalskih in rastlinskih vrst. Ptice selivke se v toplejše kraje vračajo, ko je številčnost žuželk, s katerimi hranijo svoje mladiče, že v upadu. Na preizkušnji sta kmetijstvo in gozdarstvo. Zaradi pogostih ujm izgubljamo gozdove, zaradi suš in pozeb se kmetje vse pogosteje soočajo z upadom pridelka.

Hrana prihodnosti

Bomo kmalu jedli žuželke, zmes alg, bakterij in kvasovk, v laboratoriju vzgojeno meso, 'steak', ki to ni, in med brez čebel? Hrana je vse dražja, hkrati pa vse bolj obremenjuje naše okolje, zlasti meso. In čeprav zmerno uživanje mesa ni problematično, ga pojemo preveč. V Sloveniji kar 88 kilogramov na leto na osebo, 18 kilogramov več od povprečja Evropske unije. Medtem pa zagonska podjetja v Sloveniji razvijajo revolucionarne tehnologije, ki bodo tudi največjim ljubiteljem mesa in živalskih izdelkov pomagala zmanjšati to porabo.

Da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje in ohranili prehransko varnost, bi morali svetovno porabo mesa do leta 2030 zmanjšati na 24 kilogramov na leto na prebivalca – 10 kilogramov manj kot sedaj, do leta 2050 pa na 16 kilogramov oziroma 18 kilogramov manj. A namesto tega se poraba ves čas dviguje, med letoma 1990 in 2009 se je povečala za 60 odstotkov, samo letos pa naj bi se povečala za 1,7 odstotka.

Na tržišču so kot alternativa mesu že rastlinski mesni nadomestki in beljakovinski izdelki iz insektov, razvija pa se tudi fermentacija v bioreaktorjih – tu gre za bakterije, kvasovke, alge in v laboratoriju vzgojeno meso iz matičnih celic. 

Najbolj smo pripravljeni sprejeti rastlinske nadomestke, pojasnjuje doktorica Andreja Vezovnik, ki se ukvarja s sociološkimi raziskavami hrane in prehranjevanja. "Najmanj smo pripravljeni sprejeti insekte, ker je tukaj tako imenovani 'fuj faktor', rečemo temu strokovno. Ljudem vzbujajo insekti gnus, povezujejo jih z umazanijo in nečistočo," pravi.

Nova era mobilnosti

Eden pomembnejših izzivov pri omejevanju podnebnih sprememb je promet. Samo avtomobili in kombiji v Evropski uniji ustvarijo približno 15 odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida. Tudi zato bo od leta 2035 v Uniji prepovedana prodaja novih avomobilov z dizelskimi in bencinskimi motorji. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Predvsem pa, kako to doseči?

Anamaria Hren se v službo v prestolnici vsak dan pripelje iz Zreč pod obronki Pohorja. Od lanskega septembra to namesto z dizlom počne z električnim. Kot pojasnjuje se je z mislijo o nakupu električnega vozila resno spogledovala že štiri leta: "Tako da sem v zadnjem letu preizkusila kar nekaj električnih vozil. Zame je bilo najbolj pomembno, kakšen doseg bo avto imel, saj dnevno opravim samo na relaciji dom–služba nekje 200 kilometrov."

A voznikov, kot je Anamaria Hren, v Sloveniji za zdaj ni prav veliko. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je med skoraj milijon 300 tisoč registriranimi osebnimi avtomobili le slab odstotek električnih in hibridnih. Bruselj bi rad to spremenil, zato je prepovedal prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Gre za nujen ukrep, zagotavlja Marjeta Benčina iz Društva za sonaraven razvoj Focus: "Umazana vozila so res problematična. Pa ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi onesnaženosti zraka. Tako da si moramo v bistvu vsi zaradi zelo visokih zdravstvenih stroškov prizadevati, da vsa vozila na fosilni pogon čim prej umaknemo iz cest in iz mest."

Toda kako to doseči? Kaj lahko storimo sami, da tudi v prometu prispevamo k omejevanju podnebnih sprememb?

Trajnostna moda

40 odstotkov oblačil, ki jih kupimo, oblečemo le enkrat ali nikoli. Ob tem podatku tudi ne preseneča, da vsak Slovenec v povprečju na leto odvrže kar 12,3 kilograma oblačil. To so najbolj vidne posledice hitre mode, ki se spreminja tedensko z novo kolekcijo, kar je past predvsem za mlade, ki želijo biti v trendu, da so sprejeti med vrstniki. A kulisa tega blišča je temačna. Podplačani delavci, ki šivajo in bivajo v nečloveških razmerah, umirajo na poljih zaradi bolezni, ki jih povzročajo pesticidi. Tu je še katastrofalen vpliv na okolje. Ne le gore oblačil, ki jih komunalna podjetja nimajo več kam odlagati, tudi izredno strupena pridelava in obdelava bombaža – neobdelan bombaž se razkraja šest mesecev, obdelan pa kar 500 let. Je rešitev v trajnostni modi?

Trajnostna moda je reakcija na hitro modo, pravi Matea Benedetti, ena najbolj prepoznavnih slovenskih oblikovalk in kostumografinj. "S hitro modo zadovoljiš hitro potrebo in užitek je manjši. Jaz en kos, ki je kakovostno izdelan – ko vidiš zgodbo, kreativnost – gledam čisto drugače v svoji omari." Matea Benedetti si je postavila izziv, ali se da z najvišjimi vrednotami v modni industriji sploh preživeti. "Ker jaz še vedno nisem ime, gledano globalno. Če se merim z Guccijem, nisem nihče, nisem nič znana. Ampak prepoznavnost gradiš 20, 30 let, to se ne zgodi čez noč."

Trajnostno oblikovanje je tek na dolge proge, poudarja še ena vidna oblikovalka Mojca Celin iz zadruge slovenskih oblikovalcev Zoofa. Zadruga obstaja že od leta 2013, združuje oblikovalce, ki v modi vidijo in čutijo poslanstvo. Na enem mestu so se združili, da si pomagajo, svetujejo in opogumljajo. In da izobražujejo kupce, ker – kot pravi Mojca Celin – je dober kupec tudi odgovoren kupec. "Mi veliko delamo tako, da kolekcije navezujemo na prejšnje, to pa pomeni, da vam svetujemo, kako kose, ki jih že imate, kombinirati z novimi. To pomeni, da delamo sestavljanko, zlagamo slog in slog je lahko dolgo dober, dolgo vas lahko zadovoljuje na kakovosten način."