Šah – šola za življenje

Šah ni le namizna igra, ni le šport, ampak je v resnici trening za življenje. Uči disciplino, vztrajnost, pa tudi o odloženi nagradi, pravi ena najbolj prepoznavnih slovenskih šahistk in doktorica psihologije Jana Krivec. "Pri mladih, pa tudi pri ljudeh nasploh je pogosto problem, da hočejo neke instant nagrade. Malo se potrudijo in takoj hočejo nek dosežek, neko nagrado. Ampak pri velikih stvareh načeloma ne gre tako."

Otroci se s šahom najpogosteje spoznajo doma ali v šoli. Na Osnovni šoli Koseze v Ljubljani šahovski krožek in šah kot izbirni predmet vodi Petra Madronič. Začnejo v drugem razredu (včasih so že v prvem), osnovne igre se otroci naučijo hitro in tudi na tekmovanja začnejo hoditi že zelo zgodaj, naval je zadnjih nekaj let zelo velik. "Trenutno je h krožku prijavljenih približno 60 otrok od drugega do petega razreda," pravi Petra Madronič.

15-letna Vesna Mihelič, dijakinja bežigrajske gimnazije, je najmlajša članica slovenske šahovske reprezentance in je letos v tej vlogi prvič nastopila na evropskem ekipnem prvenstvu v Termah Čatež. Na to je zelo ponosna, najdaljša partija, ki jo je igrala, pa je trajala več kot šest ur. Vesna je šah začela igrati v prvem razredu, navdušil jo je učitelj, ki je vodil šahovski krožek. Učiteljica Petra Madronič pravi, da gre veliko zanimanje za šah pri otrocih pripisati predvsem temu, da je to zanimiva igra, ki je vedno malce drugačna, vedno je kaj novega, igrajo se s sošolci, prijatelji. V prvih razredih osnovne šole se mladi šahisti učijo tudi drug od drugega, ne le od učiteljice, in tudi na tekmovanja se resno pripravljajo. 

Prvenstva in nekateri turnirji so izjemno naporni – fizično, še zlasti pa duševno. Trajajo po devet dni. "Možgani ti vso partijo delujejo 100-odstotno in ena partija traja tudi do sedem ur. Sediš za tisto šahovnico in moraš zdržati," pripoveduje Laura Unuk, najmlajša slovenska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, ki je letos kot prva in edina Slovenka osvojila naslov mednarodnega mojstra v absolutni kategoriji.

Ženski naslovi v šahu niso enakovredni moškim, lahko pa igralka doseže tudi moški oziroma absolutni naslov. "Jaz sem imela do nedavnega najvišji ženski naslov, to je velemojstrica, torej sem bila ženska velemojstrica, to je absolutno najvišji naslov med ženskami. Potem pa sem preskočila na absolutni naslov mednarodni mojster, ki je več kot ženska velemojstrica. To je drugi najvišji naslov v šahu, nad njim je samo še velemojster v absolutni kategoriji," zapleten sistem naslovov pojasni Laura Unuk. Šahistke so po zaslugi te 22-letne študentke kemije pri nas pravzaprav bolj prepoznavne kot šahisti. Unukova tudi pravi, da kdo iz starejše generacije še ima kak predsodek glede igranja proti ženski, mlajši pa ne več.

Čeprav je šah teoretično igra, ki žensk in moških ne ločuje na podlagi telesnih sposobnosti, tako kot drugi športi, je šahistk med igralci šaha le 16 odstotkov, med prvo stoterico na ratinški lestvici pa je le ena ženska. Ženske lahko sicer na turnirjih igrajo tudi v moški oziroma absolutni konkurenci, na ekipnih turnirjih pa lahko ženske denimo nastopajo kot članice moške ekipe, torej so ekipe mešane, moški pa ne morejo nastopati v ženskih ekipah oziroma v ženski konkurenci.

Računalniki omogočajo hitre analize in učenje, pripoveduje doktor Matej Guid, strokovnjak za umetno inteligenco in podatkovne znanosti, pa tudi šahovski mojster.  "Imam možnost pogleda v kakovost svoje igre in lahko v realnem času dobim kvalitetno povratno informacijo od igralca, ki je praktično velemojster, zelo hiter velemojster. Iz teh povratnih informacij se lahko ogromno naučim," pravi dr. Guid.  Šah globalno še nikoli ni bil bolj priljubljen. Tehnologija, internet, pa tudi pop senzacije, recimo Netflixova serija Damin gambit, so naredili svoje. "Toliko partij, kot se jih odigra na internetnih šahovskih strežnikih, se jih ni še nikoli. Samo na Lichessu, trenutno verjetno najbolj priljubljenem šahovskem strežniku, je bilo marca letos prvič odigranih več kot sto milijonov partij v enem mesecu," pove dr. Guid.

Šah je pravzaprav reševanje problemov in strateško razmišljanje. "Pomembno je, da probleme vidimo kot izziv, ki ga hočemo rešiti, želimo dobiti pravilno rešitev. Ni dobro, da se jih bojimo, da se jih otepamo, da se jih nočemo lotiti in vložiti svojega truda," pravi dr. Jana Krivec. Neomejenost, odprtost uma, prilagodljivost, postavljanje prioritet, ocenjevanje tveganja – vse to je šah. V šahu laž in zavajanje bodisi nasprotnika bodisi samega sebe ne zdržita dolgo, rezultat hitro pokaže, kaj in kako. In tudi zato ostajajo partije z drugim človekom v živo ali po spletu tako priljubljene.

Goethe je zapisal, da je šah temeljni kamen človekovega razuma, kitajski pregovor pa pravi, da je življenje kot šahovska igra – spreminja se z vsako potezo.