Rusi vojno v Ukrajini vidijo kot reprizo druge svetovne vojne

Po začetku invazije na Ukrajino se je začela tudi informacijska blokada Rusije, zato vse bolj izgubljamo vpogled v to, kako javnost na agresorski strani dojema to vojno in zakaj jo večina še vedno podpira, zakaj nismo priče večjemu odporu proti Putinovemu režimu. Da bi osvetlili tudi ta del problema, sem v Popkast povabila dr. Denisa Manceviča, strokovnjaka za mednarodne odnose in ekonomijo, ki je pred invazijo velikokrat obiskal Rusijo, v Moskvi je nekaj let deloval tudi kot slovenski diplomat.

"Propaganda skrbi za to, da je vojna postavljena kot nekaj, v kar je bila Rusija prisiljena," pravi. Rusija je predstavljena kot žrtev, ki se mora braniti. Zaenkrat je kljub sankcijam ohranjena socialna stabilnost, pokojnine, plače in socialni transferji se normalno izplačujejo, industrija prejema subvencije. Spomladi lani je zavladala panika zaradi padca rublja in visoke inflacije, kar pa je ruska centralna banka uspešno umirila. Ljudje so se pomirili, saj njihovi prihranki niso bili razvrednoteni, pojasnjuje Mancevič.

"Dokler bo tako, bo življenje v urbanih središčih zahodne Rusije teklo dokaj normalno, kar je seveda paradoksalno in izjemno žalostno, ko vidimo, da ta ista Rusija po drugi strani v Ukrajini dobesedno radira celotna mesta in uničuje vse pred in za seboj."

Pri tem pa na bojišču umira ogromno ruskih vojakov, zdi se, da v Rusiji ni nikomur mar ne le za ukrajinske žrtve, pač pa tudi za lastne. "Žal življenje v Rusiji že prej, v Sovjetski zvezi, ni štelo prav veliko," pojasni Mancevič in doda, da je Putinov režim zelo premeteno izpeljal mobilizacijo vojakov. Potekala je v oddaljenih republikah Ruske federacije, v revnih predelih in čim dlje od Moskve in Sankt Peterburga. Na fronti ne boste srečali fantov iz teh urbanih središč. In tudi zato še ni večjega odpora ruske javnosti.

"Ob začetku vojne so bila pričakovanja takšna, da ko bo enkrat število žrtev na ruski strani preseglo število žrtev v afganistanski vojni, se bo tudi javnost obrnila proti vojni. Zdaj je po nekaterih informacijah na ruski strani trikrat, štirikrat več smrtnih žrtev med vojaki, med rezervisti, naborniki, pa vidimo, da javnost še naprej dokaj mirno vse skupaj prenaša."

Tudi naracija Putinovega režima od začetka invazije je pri tem zelo pomembna. Ruska propaganda javnost prepričuje, da gre za boj proti nacizmu oziroma proti ukrajinskim neonacistom. "V ruski zavesti povprečnega državljana ne glede na starost in generacijo, to je zelo pomembno poudariti, je močno zasidran boj proti nacistom v drugi svetovni vojni," in kar je v kombinaciji s popolnim režimskim nadzorom nad mediji in propagando pripeljalo do tega, da povprečen Rus vojno v Ukrajini vidi kot reprizo druge svetovne vojne.

Denis Mancevič opozarja, da je v zahodni javnosti in politiki tudi veliko nerazumevanja glede tega, kaj in kako naj bi ekonomske sankcije za discipliniranje Rusije delovale. Napačno je namreč mišljenje, da je to nekakšna hitra pot do miru v Ukrajini, še nikoli v sodobni zgodovini sankcije niso delovale hipno in na kratek rok niso preprečile vojne ali jo zaustavile, poudarja. "Cilj sankcij je srednjeročna ali dolgoročna oslabitev Ruske federacije in s tem zmožnost bojevanja in vodenje iracionalne, brutalne vojne v nedogled. In če pogledamo s tega vidika, potem sankcije nedvomno delujejo oziroma so začele delovati v zadnjih mesecih."

Pričakovanja, da bodo sankcije vzpodbudile prebivalce Rusije, da bi zahtevali menjavo oblasti in režima, so zelo poenostavljena. Učinek sankcij z vidika percepcije med prebivalstvom praviloma povzroči nasproten učinek, konsolidacijo skupnosti.

Zakaj bi bila ruska javnost pripravljena na trpljenje, izgubo socialnega statusa in življenje v totalni revščini ob nadaljevanju vojne v Ukrajini, zakaj ni verjetno, da bi Putina ob morebitnem padcu režima nasledil demokrat in zakaj Denis Mancevič kot trenutno edini način za končanje vojne vidi dogovor velesil, pa ne Rusije in ZDA, poslušajte v Popkastu.