Policija v krempljih politike, na udaru stroka in dostojanstvo zaposlenih

V rubriki Fokus v oddaji 24UR smo podrobneje govorili o razmerah v Policiji, kaj vse se je dogajalo v zadnjem letu in pol, od kadrovskih zamenjav do napadov na zaposlene, o političnih vplivih na policijsko delo in kriminalistične preiskave, o žalitvah in obtožbah. Sogovorniki so pojasnili, zakaj gre v resnici za demontažo Policije in kakšne so posledice.

Kaj vse poslušamo na račun Policije v zadnjem letu in pol? Na eni strani vladajoče politike, ki kričijo, da imamo politično policijo in preiskovalce, ki da so specializirani za pregon desnih politikov. Da so kriminalistične preiskave politično motivirane in pristranske, da je treba depolitizirati Policijo in podobno. Na drugi strani pa ogorčena strokovna javnost, ki opozarja, da takšnega poseganja politike v Policijo v zgodovine te inštitucije še ni bilo, tako brutalnega kadrovanja, nedopustnega vmešavanja v policijske preiskave in političnih pritiskov na zaposlene. Da o diskreditacijah uslužbencev in nezakonitih razrešitvah sploh ne govorim. Državljani se ob tem sprašujejo – kako dolgo bo Policija še tarča političnih interesov oziroma kdaj bo spet v službi naroda?

Nekdanji prvi mož Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek je za Fokus povedal: "Ne pomnim v 30 letih, da bi se dogajali takšni kadrovski cunamiji in strokovne lustracije, pa sem bil pod različnimi ministri in generalnimi direktorji Policije, tako z leve kot z desne opcije. To, kar se zdaj dogaja, je res absurd in nas mora skrbeti." Tudi sama kot novinarka že 25 let spremljam delo Policije ter poročam o kriminalu in lahko povem, da policisti in kriminalisti še nikoli niso bili tako na udaru, tako zaskrbljeni, obupani in razočarani. Poznam jih res ogromno, od zaposlenih na različnih policijskih upravah in policijskih postajah, kot tudi na Generalni policijski upravi in Nacionalnem preiskovalnem uradu. Še nikoli nisem slišala takšnih zgodb, kot jih poslušam zdaj, kaj vse da se dogaja v Policiji. Do kam vse sežejo lovke politike in kaj vse počnejo kadri, ki jih je na pomembne položaje postavila nova oblast. In kakšen odnos imajo do ostalih zaposlenih. Lahko rečem, da je Policija popolnoma razklana.

Politika nad preiskave in preiskovalce

Včasih je bilo jasno, da bo ob zamenjavi oblasti na udaru generalni direktor Policije. Tudi zakonodajo so spremenili tako, da ga lahko odstavijo brez razlogov, ko se formira nova vlada. Pričakovana kadrovska zamenjava, torej. Na strokovne funkcije pa politika doslej ni posegala. Še nikoli niso zamenjali prvega moža Nacionalnega preiskovalnega urada. Zdaj pa so na udaru celo posamezni preiskovalci, s katerimi politiki obračunavajo kar v državnem zboru. Z imeni in priimki. Nad kriminalistične preiskave pa neprestano pošiljajo še nadzornike notranjega ministrstva, ki na nek način sodelujejo v tej politični gonji, podležejo celo pritiskom ministra, ki zahteva revizije preiskav na NPU, čeprav mu zakonodaja tega ne dovoljuje. Samo tožilci lahko nadzirajo preiskave na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ker jih tudi vodijo in usmerjajo. Če je kdo pričakoval, da se bodo nadzorniki uprli, se je zmotil. Nihče se ne upre političnim zahtevam, nihče ne brani stroke, niti dostojanstva zaposlenih, ki so tarča politikov, razlagajo uslužbenci. Zamere med sodelavci pa da so velike, predvsem do tistih, ki sodelujejo pri politizaciji te ustanove in jo pomagajo rušiti.

"Politična" Policija prej ali zdaj?

Ne pomnim, da bi mi kdaj v preteklosti kdo od uslužbencev Policije povedal, da so dobili v službi "politična" navodila oziroma, da bi politika skušala vplivati na policijske postopke ali kriminalistične preiskave. Noben notranji minister ni zahteval revizije preiskav na NPU, ker niso dale "pravih" rezultatov. Politika v preteklosti ni krojila policijskega dela in posegala v kriminalistično stroko. Zato tudi ne verjamem v izjave vladajočih politikov, da imamo politično Policijo, ki da jo je treba depolitizirati. Ali kot pravi minister Aleš Hojs: "Težko me boste prepričali, da ne gre za politično Policijo, da ne gre za to, da Policija ni v službi državljanov, ampak v službi globoke države." V imenu "depolitizacije" pa potem obračunavajo z uslužbenci, jih diskreditirajo ter teptajo njihovo dostojanstvo. Nato jih razrešijo s položajev ali premestijo kam drugam. Tako ljudje, ki so vso kariero gradili v policiji, imajo strokovne reference in so zasedali pomembne funkcije, ne opravljajo več svojega dela in so umaknjeni s položajev. Ker so moteči za to oblast.

Strokovnjak za policijska pooblastila dr. Miroslav Žaberl, profesor na Fakulteti za varnostne vede, ki je bil vrsto let tudi sam na čelu direktorata za nadzor dela Policije, je za Fokus povedal: "Nekdo, ki pri tem težkem poklicu dela strokovno, zakonito, je priden, delaven, ker pa ni povšeči oblasti ali je preiskoval dejanja, ki jim niso po godu, je najprej popljuvan v medijih blizu tej opciji, degradiran in "nagrajen" z drugim delovnim mestom – ponavadi v Tacnu." Kot pravi, je bil v začetnem obdobju še mnenja, da imamo na vodilnih položajih dovolj pokončnih policijskih šefov, ki se bodo znali upreti hotenju politike, da bo Policija delala po njihovih navodilih. Danes pa v to ni več prepričan in ga skrbi, razlaga.

Preiskave za leve in desne stranke?

Ko se torej v predkazenskem postopku znajdejo ljudje, ki ne pripadajo desnici, je vse lepo in prav, imamo strokovno, profesionalno in sposobno Policijo. Ko pa je obravnavan kdo iz vladajoče garniture ali z njimi povezani ljudje, imamo pa politično Policijo, ideološko obremenjeno, pristransko in nesposobno. Se morda politikom zdi, da imamo v tej državi Zakon o kazenskem postopku, ki velja za desne stranke in še enega, ki velja za leve? In Kazenski zakonik, ki desne sankcionira drugače od levih? Če ni pogojev za pregon kaznivih dejanj, jih ni ne za leve ne za desne. Preiskovalci, tožilci in sodniki so vezani na zakonodajo, ki narekuje pogoje, ali se lahko zoper nekoga uvede preiskava. Ali so izpolnjeni vsi znaki za kazniva dejanja? Če niso, tudi tožilstvo ne more dati pobude za hišne preiskave. Preiskovalni sodnik pa jih ne more odrediti, če ni pogojev za to. Kljub temu pa večkrat poslušamo politike, ki razlagajo, kako si kriminalisti kar sami izbirajo svoje tarče, koga bodo obravnavali, komu odvzeli prostost in koga preiskovali. Brez strinjanja tožilcev in sodnikov se ne more zgoditi nobena hišna preiskava, nobenih bančnih podatkov ni mogoče dobiti, ničesar zaseči. Naj torej verjamemo, da pri "političnih preiskavah" sodelujejo prav vsi v pravosodni verigi? 

Pranje denarja, ki ga ni bilo

Poglejmo še afero o nesrečnem pranju iranskega denarja preko Nove ljubljanske banke. Že več let poslušamo zgodbice o tem, kako se je v Novi ljubljanski banki oprala milijarda. Čeprav se kaznivo dejanje pranje denarja vse do danes ni potrdilo. Pravno gledano ga ni bilo. Ja, bile so milijonske transakcije iranskega poslovneža, ampak vsaka transakcija še ni kaznivo dejanje. In če denar ne izvira iz kaznivih dejanj, ne gre za pranje denarja. Ni pogojev za to. Ker nobena država ni potrdila, da bi ta denar izviral iz kriminalnih poslov, pranje denarja ni mogoče preganjati. Pa vendar je oblast prvega moža Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča obtožila vseh mogočih zadev, celo kaznivih dejanj.

Lahko smo brali, da je Muženič pokvarjenec, ki sodi v zapor in ne na vrh NPU, da je omogočil pranje milijarde evrov za iranski režim, da je ena ključnih figur v aferi Irangate ter da ščiti največji kriminal v zgodovini samostojne Slovenije. In da je Muženič, ko je bil še zaposlen na Uradu za preprečevanje pranja denarja, poskrbel, da je Iran lahko to mirno počel. To so bile izjave predstavnikov največje vladne stranke. Čeprav se pranje denarja ni potrdilo, tožilstvo pa je zavrglo tudi kazenske ovadbe zoper bančnike v NLB. Na Posebnem oddelku Specializiranega državnega tožilstva, ki preganja uradne osebe s posebnimi pooblastili, pa so zavrgli še ovadbe zoper preiskovalce NPU. Pa vendar, Darko Muženič je bil kljub vsemu razrešen s položaja. Nezakonito, je ugotovilo sodišče.

Samo notranje ministrstvo objavlja plače zaposlenih

Še ena od zgodb, ki je prizadela zaposlene v Policiji. Javna objava njihovih plač. Ministrstvo za notranje zadeve je še vedno edino ministrstvo, ki vsak mesec na spletni strani objavlja plače uslužbencev. Nobeno drugo ministrstvo tega ne počne. Nekateri gredo raje v tožbe, kot da bi razkrili prejemnike plač z imeni in priimki. Recimo tožilstvo, tam ne želijo razkrivati plač uslužbencev. Pa tudi v UKC Ljubljana se na vse pretege upirajo razkritju plač, zato so šli raje na sodišče. Ne želijo objaviti, kdo so zdravniki in zaposleni v zdravstvu, ki so prejemali tudi po 20 ali skoraj 30 tisoč evrov mesečne plače. Čeprav so plače javnih uslužbencev javne, so poimensko na spletnih straneh objavljene samo policijske.

"Že ob prvi objavi smo opozarjali na diskriminatorno in protipravno ravnanje, pa ne zaradi objave plač, ampak zaradi objave osebnih podatkov. Ravnanje ministra je bilo seveda označeno za protipravno, neodgovorno, celo nezrelo in zato smo v Policijskem sindikatu Slovenije zoper ministra tudi podali kazensko ovadbo," pravi predsednik sindikata Rok Cvetko. Notranji minister Aleš Hojs pa je zaposlene na Policiji pred kratkim zmerjal še z lenuhi, prejšnji teden pa razburil z izjavo, da so policisti in vojaki največje mevže v tej državi, ki se očitno bojijo cepljenja. Zoper ministra je bila po naših informacijah že vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja razžalitve. 

Odredbe odnesli osumljencem še pred hišnimi preiskavami

Prvič v zgodovini slovenske Policije se je zgodilo, da so bile zaupne sodne odredbe za hišne preiskave, zaradi sporne nabave zaščitne opreme, razkrite, še preden so kriminalisti opravili svoje delo. Javna objava vsebine odredb v desnih medijih je šokirala tako preiskovalce NPU kot tudi tožilce, sodnike in pravnike, saj so dan pred hišnimi preiskavami napovedali, da bodo policisti obiskali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Nekdo je torej še sveže odredbe odnesel iz hiše in tako ogrozil zbiranje dokazov na hišnih preiskavah. "To ocenjujem kot neprimerno, neprofesionalno in posamezniki, ki počenejo kaj takšnega, nimajo kaj delati v slovenski Policiji," pravi predstojnik Katedre za policijsko dejavnost na Fakulteti za varnostne vede dr. Branko Lobnikar.

Doc. dr. Miha Šepec z mariborske Pravne fakultete pa opozarja, da je to velik problem, ker se lahko skrivajo pomembni dokazi: "Seveda je treba najti to podgano, ki je te informacije predala naprej in jo sankcionirati. Če se pa izkaže, da je podgana politično povezana, potem imamo pa hude težave." Enak sum se je pojavil tudi pri hišnih preiskavah pri Roku Snežiču, saj so okoliščine na terenu kazale na to, da bi lahko bili osumljenci vnaprej obveščeni o aktivnostih preiskovalcev NPU. Zato je tožilstvo po naših informacijah pod lupo vzelo začasno vodjo NPU Petro Grah Lazar, sicer tudi prijateljico Snežiča.

Zdi se, da je zaradi političnih pritiskov že načeta strokovnost policijskega dela. In če v to Policijo ne verjamejo več niti zaposleni, kako bodo potem državljani?

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.