Deset let je minilo od finančnega zloma mariborske nadškofije. Afera bibličnih razsežnosti je razgalila za več kot pol milijarde evrov dolga, lastniški deleži velikanov slovenskega gospodarstva so končali v stečajnih masah, na 10 tisoče malih delničarjev je ostalo brez vsega. Razkriti so bili skrivni, nerazumni posli – pristanišče v Argentini, prevzem Luke Zadar, gradnja luksuznega hotelskega naselja na Braču, luksuznih vil v Opatiji, nakup argentinske klavnice. Stečaji še vedno niso zaključeni. Kaj pa je pravzaprav ostalo Nadškofiji Maribor, ki je pred dobrim desetletjem upravljala več sto milijonov evrov vredno premoženje? Je za največjo finančno afero v zgodovini katoliške cerkve v Sloveniji do danes sploh kdo odgovarjal? Kje so zdaj arhitekti propadlega imperija? Posebej za 24UR FOKUS je spregovoril le eden od njih – nekdanji ekonom Mirko Krašovec, ki je bil sicer v zadevi Betnava oproščen vseh obtožb. Krašovec vztraja, da je sam le tarča umetno povzročene afere in nikakor glavni krivec.
A zavrtimo čas dobro desetletje nazaj. 21. januarja 2011 je udarilo kot strela z jasnega. Italijanski novinar Emiliano Fittipaldi je v obsežnem članku z naslovom Sveti polom v tedniku L'Espresso razkril dotlej neslutene podrobnosti in razsežnosti največjega finančnega škandala v zgodovini katoliške cerkve na Slovenskem. Z objavo zaupnega 100-stranskega vatikanskega poročila je povsem razgalil finančno sesuto mariborsko nadškofijo. Cerkveni gospodarski imperij se je začel dokončno sesedati. Tone Hočevar, dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, se spominja – nenavadno je bilo že to, da je afera izbruhnila v Vatikanu, ne v Sloveniji. "To je bilo nenavadno, to nas je kar malo pretreslo, pozneje smo videli tudi te papirje, ki so bili napisani v glavnem v slovenščini. Pretresljivo je bilo, da je božji krah, božji propad ravno v Sloveniji."
Svoj poslovni imperij je mariborska nadškofija po Krašovčevih načrtih začela graditi sredi 90. let na krilih lastniških certifikatov več kot 60 tisoč malih delničarjev; pod njegovo okrilje pa je kasneje spravila množico naložb, pomemben del slovenskega gospodarstva, pa tudi satelitska podjetja, prek katerih je izvajala svoje skrite operacije. Ko je udarila svetovna recesija, so se cerkvene domine začele podirati. Nepremičninski posli so zastali, donosi finančnih naložb usahnili, banke so kreditiranje ustavile, nadškofijske firme so pristale v stečajih. Božo Rustja, duhovnik v koprski škofiji, publicist, pisatelj in urednik, je zato povsem neposreden: "Cerkev nikoli ne sme iti v take tvegane posle, nikoli ne sme z nekimi posli ogroziti svojega prvotnega poslanstva, ki je oznanjevanje evangelija. To so cerkveni predpisi, to je pa tudi zdrava pamet. In čim smo šli v to, smo naredili zelo narobe, tveganih poslov po morali se nihče ne bi smel lotiti, še najmanj pa cerkev."
Mirko Krašovec vztraja, da je bil le tarča. "V vsakem primeru sem bil jaz takrat žrtev tistih razmer." Čeprav je bil ustanovitelj Krekove banke, njen nadzornik, prvi mož nadškofijskega Gospodarstva Rast in prvi nadzornik hodinga Zvon Ena, zagotavlja, da podrobnosti holdingovih poslov ni poznal. "Bila je taka strategija tudi v sami škofiji, da se nadškofija ne vtika v posle, ampak da samo pregledujemo rezultate, finančne rezultate. In rezultati Zvonov holdingov so bili dobri, v same posle se pa mi nismo vtikali in niti vedeli nismo za naložbe." Krivdo za finančni zlom mariborske nadškofije vztrajno pripisuje nelojalnim poslovnim partnerjem. "Krivca vi lahko iščete v teh nelojalnih poslovnih partnerjih, potem pa tudi v tistih, ki so potem takrat, ko so zvonova začeli pleniti, začeli s temi naložbami gospodariti in jih izničiti."
Zaradi afere je ukrepal Vatikan. Najprej je moral oditi nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger, nato še Anton Stres in Marjan Turnšek. Mirko Krašovec pa se je moral za eno leto preseliti v samostan Šentpavel na avstrijsko Koroško. To danes dojema kot preizkušnjo. "Človek v vsaki preizkušnji potem še dozori in razumem vse ljudi, ki so v kakršni koli preizkušnji, tako da lahko bolj čuteče komuniciram z ljudmi, hkrati pa vi veste, kakšna je filozofija samega evangelija, da je treba tudi trpljenje za druge kdaj vzeti na svoja ramena."
KOMENTARJI (398)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.