Novinarstvo je kisik demokracije

Vojna z mediji

Vojna z mediji, strategija vlade Janeza Janše, po letu dni pušča sledi povsod – tudi v tujini, ugotavlja novinar rubrike 24UR Fokus Miha Drozg. Doma pa – mediji kot glavni sovražnik, kot politični nasprotnik. Napadi, diskreditacije, koordinirani in sistematični pritiski. Kar novinarji doživljamo zadnje čase – pripoveduje direktorica in odgovorna urednica informativnega programa na POP TV Tjaša Slokar Kos – je nedopustno. Novinarje je postalo strah, da bodo šikanirani, tarča napadov, če se bodo lotili raziskovanja zgodb, če bodo objavljali dejstva. "Skrb vzbujajoče je, da so kolegice novinarke deležne seksističnih opazk, imamo primere, ko so bile naše novinarke napadene, da imajo afere s politiki, ko so namigovali na to, da smo "presstitutke", da lažemo, da smo sami krivi za širjenje covida. Pričakovala bi, da bi tudi nekateri drugi politični akterji v naši družbi povedali na glas, da to ni prav."

Odnos vlade, predvsem največje vladne stranke SDS, do medijev je dejansko tak, kot da bi ga skopirali iz 70-ih let, iz nekih drugih, socialističnih časov, je jasen Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo na FDV. "To je odnos, ki ne dopušča in ne razume kritike kot sestavnega dela medijske vsebine in medijskih pristopov, ki ne razume te kritične vloge novinarjev, pač pa nekako želi videti samo najlepše zgodbe o sebi, tiste promocijske, tiste, ki so jih verjetno nekoč delali novinarji kot družbenopolitični delavci v socializmu, ko je bilo težje postavljati kritična vprašanja, ko je bilo težje pisati kritične komentarje in tako naprej."

Strategija leto dni trajajoče vojne SDS z mediji je sicer precej očitna. Prvi korak: podreditev javnih medijev. Ali kot opozarja Milosavljević: "Jasno je, da njihovi mediji, mediji, ki so blizu stranki SDS, pa tudi Novi Sloveniji, niso uspešni. Njihov doseg na spletu je zelo nizek, njihove televizije so izredno slabo gledane. Njihovi ratingi so običajno pod enim odstotkom. To pomeni, da izredno malo državljanov, prebivalcev te države, zanimajo njihove informacije, kar pomeni, da za vpliv na javno mnenje in za nadzor potrebuje tudi nadzor nad klasičnimi množičnimi mediji. Prvi na seznamu so javni mediji, kot sta javna RTV in STA."

Propad STA na pragu 30. obletnice?

Slovenska tiskovna agencija – ena osrednjih novinarskih institucij v Sloveniji – je namreč že 122. dan brez plačila za opravljanje javne službe. Na pragu 30. obletnice svojega delovanja se je tako znašla na robu preživetja. Predvsem zaradi največje vladne stranke SDS oziroma šefa Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije, ki ne upošteva lastnih zakonov. Ali, kot trdijo na STA, vse se je začelo, ker je bila vest o srečanju Janše in Orbana v Pincah prekratka. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, pravi, da takšnega primera, kot je sedanje finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, ne pomnimo. "Tako resne grožnje, nevarne poti k zatonu medijske svobode, tudi ne. Društvo novinarjev Slovenije se je odločilo za donacijsko kampanjo v sodelovanju s tako imenovanimi prijatelji STA, tudi mediji in ostalimi novinarskimi vrstami, s čimer želimo nadomestiti manko financiranja, da bi vsaj delno lahko premostili finančno krizo, kajti novinarji ne bodo dobili več prihodnjih plač ali pa bodo mogoče te zadnje oz. bo agencija v situaciji, ko bo morala razglasiti stečaj, in to zato, ker vlada ne upošteva lastnih zakonov."

Da Slovenska tiskovna agencija dela slabo – kar je sicer eden od glavnih očitkov – nikakor ne drži. Lani je imela 4,3 milijona evrov prihodkov in slabih 18 tisoč evrov dobička. Med epidemijo so objavili za desetino več vsebin kot leta 2019, v povprečju dnevno objavijo eno novico na vsakih 6 minut. A slabih 100 zaposlenih in njihovih družin trepeta, ali bodo sploh preživeli, bodo imeli za položnice, hrano. Društvo novinarjev zato jutri začenja akcijo zbiranja sredstev za Slovensko tiskovno agencijo. "Kampanja se imenuje "Za obstanek", lahko bodo darovali vsi, pravne, fizične osebe, tudi prek SMS-ov," poudari predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Ali, kot ob tem zgovorno doda Tjaša Slokar Kos: "Kdorkoli misli, da se to njemu ne bo zgodilo, da ne bo naslednja tarča tega šikaniranja, diskreditiranja, obtoževanja, se moti. Kdorkoli obrača glavo stran in se dela, da tega problema ne vidi, je mogoče on sam še največji problem."

Vojna z mediji – začetek sega v prvo Janševo vlado

Dejansko SDS-ova vojna z mediji ni nekaj novega. Vse se je – pojasnjuje Lenart J. Kučić, preiskovalni novinar neodvisnega in neprofitnega medija Pod črto – začelo že med prvo Janševo vladavino. "Takrat je SDS v nekaj letih uspela strankarsko obvladati javno RTV in STA. In pa tudi del slovenskih časopisov – Delo in Večer. Druga stvar, ki se je skozi mandate pojavljala, pa je, da krepiš svoj vpliv tudi na zasebnem medijskem sektorju. Kar pomeni, da izkoriščaš svoje politične in gospodarske povezave za to, da v enem primeru s pomočjo Telekoma Slovenije, v drugem primeru s pomočjo najprej podpornikov, potem pa političnih zaveznikov z Madžarske, vzpostaviš medijski sistem pod okriljem svoje stranke."

O tem, kaj si misli o provladnem medijskem ekosistemu, je v odmevnem intervjuju za Fokus spregovoril predsednik UEFE Aleksander Čeferin. Tudi sam je pogosto tarča napadov. "Mediji so ti lahko všeč ali pa ne, meni veliko prispevkov ni všeč, pa to ne pomeni, da bi ukinil medije. Ti mediji, ki jih financira in ki jim piše članke vladajoča stranka, težko jih verjetno imenuješ mediji, to so pač strankarska glasila, ampak mene sploh ne moti, da obstajajo. Naj obstajajo, seveda je pa moja pravica, da jih ne spremljam. In ta tako imenovana vojna z mediji, ki jo ta oblast ima, bo verjetno tudi en od razlogov, da ne bodo večno ostali na oblasti."

V oddaji 24ur in rubriki Fokus z Miho Drozgom tudi v tujini, Bruslju, kako gleda na Slovenijo, kaj je zaskrbljujoče in kako ukrepati. In tudi o vse več umorih preiskovalnih in kritičnih novinarjev, o tem je za Fokus spregovoril Branko Soban, dolgoletni dopisnik Dela z Bližnjega vzhoda in iz Rusije. "Grožnje so nevarno orodje, orožje. Novinarje tudi ubijajo, ne več samo na vzhodu Evrope, novinarje zdaj že ubijajo sredi Evropske unije, primer Malta, umor novinarja se je zgodil na Slovaškem, zdaj v Grčiji. Jaz se samo bojim, kdaj se bo to zgodilo pri nas."

Prispevek si lahko v celoti ogledate na VOYO.