Nova jedrska elektrarna – novi TEŠ 6?

Bilo je leta 1974, ko je Josip Broz Tito na Krškem polju ob Savi položil temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v tedanji Jugoslaviji. Oktobra 1981 je bila krška nuklearka prvič priključena v omrežje, januarja 1983 je začela obratovati tudi komercialno.

Jedrska elektrarna Krško danes v povprečju proizvede dobrih 5 TWh električne energije na leto, s tem pokrije približno petino potreb po elektriki v Sloveniji in 16 odstotkov na Hrvaškem, pojasnjuje njen dolgoletni šef Stane Rožman. "Jedrska elektrarna Krško obratuje izjemno zanesljivo, stabilno. Predstavlja enega od stebrov zanesljive oskrbe z električno energijo v Sloveniji in tudi na Hrvaškem."

Čeprav leži na potresno zelo aktivnem območju, v 38 letih delovanja nuklearka ni doživela večjih pretresov. Če koga skrbi varnost jedrske elektrarne, smo to mi, ki tukaj živimo, na vse pomisleke o varnosti odgovarja Rožman. "Mi, ki živimo v okolju, smo tisti prvi, ki moramo biti in smo zainteresirani za objekt, ki nima nikakršnih vplivov na okolje."

Bombica, kot jedrskemu mastodontu ob Savi pravijo domačini, zaposluje več kot 600 ljudi, z njo sodelujejo številni lokalni podizvajalci. Tudi zato je bilo lokalno okolje elektrarni ves čas naklonjeno, pripoveduje župan občine Krško Miran Stanko: "Gradnja Nuklearne elektrarne Krško je pomenila en velik gospodarski preboj v krški občini. V letih gradnje smo pridobili vsaj 1000 novih stanovanj in seveda s tem tudi 4 tisoč novih prebivalcev v naši občini. Je en velik in pomembne zaposlovalec in tudi generator razvoja v Posavju in v občini sami."

Življenjska doba krške nuklearke se čez dve leti izteka, vodilni se trudijo, da bi jo podaljšali še za 20. Medtem bi država zgradila še eno. Pa je to res edina možnost za doseganje ambicioznih evropskih podnebnih ciljev, znižanje izpustov toplogrednih plinov, razogličenje Slovenije? Brez nove nuklearke res ne bomo uspeli pokriti potreb po elektriki v prihodnosti? Smo, glede na korupcijsko afero desetletja – močno preplačan šesti blok šoštanjske termoelektrarne – tako veliko, zahtevno in drago investicijo sposobni izpeljati brez enormnih podražitev in korupcije?

Jedrska energija velja za enega najčistejših virov električne energije. Izpusti toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu so skoraj 70-krat nižji kot pri premogu in 40-krat nižji kot pri zemeljskem plinu. 13 od 27-ih držav Evropske unije ima jedrske elektrarne, 106 delujočih jedrskih reaktorjev je leta 2019 proizvedlo dobro četrtino evropske elektrike.

Toda dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus ob teh številkah in razpravi o načrtovani gradnji nove jedrske elektrarne v Sloveniji opozarja: "Nova nukearna elektrarna ne bo pravočasna glede na razmere in podnebno krizo, ki jo imamo. Potrebujemo hitrejše rešitve. Obenem gre za finance, ki jih je bolj smotrno nameniti učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom. Obenem gre pa tudi za dejansko najdražji vir električne energije, če primerjamo cene med sabo glede novih investicij." Tkalec zato izpostavlja primere Nemčije in Danske. V Nemčiji, kjer naj bi prihodnje leto zaprli še zadnjo jedrsko elektrarno, obnovljivi viri pokrijejo skoraj polovico potreb po elektriki v državi. Na Danskem iz obnovljivih virov pridobijo že več kot polovico električne energije. A realnost v Sloveniji je za zdaj precej drugačna. S sončnimi elektrarnami proizvedemo manj kot dva odstotka elektrike, prispevek dveh vetrnic je praktično zanemarljiv.

Kako torej zvišati delež elektrike iz obnovljivih virov, zlasti sonca in vetra? Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec odgovarja: "Vi veste, koliko časa se ukvarjamo s tem, da postavimo kakšno vetrno polje. Imamo samo dve vetrnici. Potencial zagotovo je sonce, moramo izkoristiti ta potencial, država tudi vlaga veliko sredstev v ta namen. Hkrati pa potrebujemo stabilen vir energije, ker sonce ni ravno stabilen vir, zlasti v zimskem času ne. In ta stabilen vir predstavlja na primer nuklearka."

Koliko pa bi gradnja nove nuklearke stala, kdo bi gradil, kdo gradnjo financiral? Kaj bo Slovenija storila z visoko radioaktivnimi odpadki, izrabljenim jedrskim gorivom, za katere še vedno nimamo dolgoročne rešitve? Pa tudi, kako bodo pristojni zagotovili, da JEK-2 ne bo novi TEŠ 6? Tudi o tem v rubriki 24UR Fokus.

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.