"Ne gradimo luksuza. Vse, kar se sliši kot nadstandard, ima svoj funkcionalni namen," projekt novega moškega zapora predstavi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Po letih obljub in čakanja bo država po skoraj 20. letih dobila nov moški zapor. Toliko let bo namreč kmalu minilo, odkar so v Kopru zgradili prvi in še danes edini zapor po osamosvojitvi. Leta 2011 so sicer v največjem moškem zaporu na Dobu starim stavbam dogradili dva nova oddelka.

Zapori po državi so torej večinoma zastareli, dotrajani in energetsko neučinkoviti. Poleg tega stavbe ob izgradnji sploh niso bile namenjene zaporom. A ne le stare in neprimerne stavbe, zaporski sistem se sooča tudi z izrednim pomanjkanjem prostora. "V tem trenutku so vsi moški zapori po državi močno prezasedeni. Na današnji dan je zaprtih 1460 oseb," razloži generalni direktor vseh slovenskih zaporov Bojan Majcen. V začetnih mesecih tega leta se je močno povečalo predvsem število pripornikov. Teh je trenutno 452, pravi Majcen. "Kar je skoraj 100 do 150 več kot eno oziroma dve leti nazaj. Porast je ogromen in enostavno je ta nov, sodoben in varen zapor zelo pomembna pridobitev za naš zaporski sistem."

Prva stvar, ki jo bo država sicer po selitvi naredila, je zaprtje dotrajanega in neprimernega zapora na Povšetovi ulici v središču Ljubljane.

Z 883 na 1460 zaprtih oseb

Število zaprtih oseb se ves čas povečuje. Od osamosvojitve leta 1991 se je povečalo za skoraj polovico, z 883 na današnjih 1460 zaprtih oseb. "Mi kot zaporski sistem nimamo vpliva na število oseb, ki prihajajo k nam. Sprejeti moramo vse, ki so pravnomočno obsojeni," razlaga Majcen in dodaja, da za zaprte osebe veljajo tako mednarodni standardi kot standardi, ki jih je postavila naša država. "In mi smo pred težkim izzivom, da te standarde spoštujemo, da tukaj ne razčlovečimo ljudi." 

Slovenija se sicer uvršča med države z najmanj zaprtimi osebami na prebivalca, a kljub temu prostorska stiska traja že dobri dve desetletji. Nekateri zaporniki, konkretno v ljubljanskem zaporu, so imeli na razpolago celo manj kot tri kvadratne metre osebnega prostora. Kar je premalo, je jasno iz številnih sodb, ki jih je pred dobrim desetletjem zoper Slovenijo začelo izrekati Evropsko sodišče za človekove pravice. Do danes je naša država v 61 primerih izplačala za skoraj 250 tisoč evrov odškodnin.

Povšetova razpada

"Stavba že od začetka ni bila namenjena za delo z zaprtimi osebami," nam, medtem ko nam razkazuje prostore, razlaga direktor ljubljanskega zapora Denis Perše. Povšetova je bila že od leta 1962, ko so zapornike iz katakomb sodne palače na Tavčarjevi ulici v centru mesta premestili tja, mišljena kot začasna lokacija. Po več kot šestdesetih letih bo zdaj zapornike sprejemala le še dve leti. Ljubljanski zapor sicer pokriva najširše sodno območje in je ta trenutek več kot 154-odstotno zaseden. Uradno je prostora za 135 pripornikov in zapornikov, imajo pa jih več kot 200. "Stavba je tudi zelo potratna, stroški so enormni. Kot bi metal denar skozi okno," pa o dragem vzdrževanju pove Perše.

Zapor sestavljajo kletni prostori, kjer so skladišča, kuhinja z jedilnico in pralnica. V pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju pa je 54 sob. Največje imajo od 10 do 15 kvadratnih metrov, v njih so povečini štirje, lahko pa tudi pet zapornikov. Stavbo so sicer dvakrat, v letih 1996 in 2000, delno prenovili in izboljšali bivanjske pogoje, niso pa pridobili nujno potrebnih dodatnih prostorov.

Ker je na tako majhnem prostoru zaprtih tako veliko odraslih moških, je večkrat napeto, pojasnjuje operativni vodja zapora Jure Špitalar. "Pri izrednem dogodku je težko intervenirati. V novem zaporu bo to bistveno lažje, zaradi širine hodnikov, širine bivalnih prostorov." Nov zapor bo grajen po sistemu modulov. V enem bo zaprtih največ 15 oseb. "To za nas pomeni prvič lažje delo in drugič bolj kvalitetno delo. Lažje se bomo posvetili delu z zaprtimi osebami in v skrajnih primerih, v izrednih dogodkih, bo absolutno varneje, če bo oddelek manj naseljen," dodaja Špitalar.

Kakšen bo nov moški zapor v Dobrunjah?

Temeljni kamen za zapor so na zemljišču med vzhodno ljubljansko obvoznico in Litijsko cesto položili oktobra lani. Zrasel bo na območju nekdanje deponije, tam je bila namreč včasih gramoznica polna gradbenih odpadkov.

Sestavljen bo iz treh delov. Največji bo strogo zaprti oddelek, ki ga bo obdajala 6-metrska zunanja betonska ograja. Ta del bo praktično "skrit" in ne bo viden od zunaj. Tudi zaporniki, razlaga arhitekt Davorin Počivašek, ne bodo videli visoke ograje. "Zelo velik poudarek je bil, da zaporniki ne gledajo perimetra, se pravi ograje, ki obdaja zapor. Zato smo se odločili za notranje zaprte atrije. Zaporniki bodo imeli odprt prostor, ne pa tudi pogleda na varnostne zadeve." Arhitekti so si, razlaga Počivašek, pred odajo načrtov ogledali zapor na Danskem. Za sodelovanje na razpisu pa so se odločili, ker jih je zanimalo, kako lahko arhitektura pomaga pri resocializaciji zapornikov. "Namen prestajanja kazni je, seveda, da si kaznovan. Ampak nekako je namen tudi da se, po tem ko se vrneš, vklopiš nazaj v družbo ... ne da si povratnik. Če želimo biti razvita država, ne moremo imeti popolnoma neprimernih zaporov," dodaja.

Na robu zaprtega dela bo celoten trakt namenjen delavnicam zapornikov. Ti bodo čas lahko preživljali še v pokriti športni dvorani, imeli pa bodo tudi zunanji stadion z nogometnim in košarkarskim igriščem, balinišče in vrtičke za zelenjavo. Na zunanji strani ograje bosta še odprti oddelek in izobraževalno središče za pravosodne policiste. Sobe bodo po večini enoposteljne, velike povprečno šest kvadratnih metrov. In še zanimivost – zaporniki so bodo notranje pohištvo, postelje, stole, mize in omare izdelali sami. Polovico pohištva bodo kmalu začeli izdelovati v zaporu na Povšetovi, drugo polovico pa si bodo izdelali že v novi delavnici zapora v Dobrunjah.

Celotno oddajo 24UR INŠPEKTOR si lahko ogledate v arhivu na VOYO.SI