Fokus

'Nikoli mi niso rekli: Pusti, to je za fante'

Ljubljana, 17. 11. 2024 07.00 | Posodobljeno pred eno minuto

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Miha Drozg
Komentarji
0

V Sloveniji je v inženirstvu po podatkih državnih statistikov le dobrih 13 odstotkov žensk, tudi v drugih poklicih s področja naravoslovja, tehnologije in matematike so v manjšini. A zgledov, ki dokazujejo, da tehnični poklici še zdaleč niso rezervirani le za moške, je ogromno. V rubriki 24UR Fokus nocoj predstavljamo zgodbe štirih uspešnih inženirk, s štirimi različnimi karierami. Kaj je pretehtalo, da so se odločile za tehnične poklice? S kakšnimi ovirami so se soočale?

Lea Pilić je magistrica strojništva. Dela v oddelku avtomatizacije procesov v ljubljanski enoti škofjeloškega podjetja za tlačno litje aluminijevih ulitkov LTH Castings. Kot pravi sama, veže elektroomare, montira in programira krmilnike ter skrbi za avtomatizacijo proizvodnih linij. Tehnika jo je, pripoveduje, očarala že v otroštvu. "Recimo lego kocke, sestavljanje. Tudi oče, ki me je vozil s seboj na modelarski krožek, da sem lahko sama lepila, sestavljala, vijačila. Tako da so bili v bistvu neki temelji, da se bom usmerila v tehniko."

 Jasna Hengović v podjetju Cosylab vodi ekipo, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za t. i. protonsko terapijo. Ta bolnišnicam omogoča uspešnejše zdravljenje raka. Naravoslovje, delo z računalniki, jo je navduševalo že v osnovni šoli. "Vedno sem bila precej tehnična, že kot majhna sem barbikam sama izdelovala posteljice in takšne stvari. Zanimivo mi je bilo, kako lahko vzameš kos lesa, ga odžagaš, izrežeš. Je pa res, da me pri vzgoji niso omejevali. Niso mi rekli, ne moreš žagati, ker si punca. Ampak so mi dovolili, da sem poskusila."

 Adina Mlivić je inženirka logistike. V podjetju BSH Hišni aparati vodi ekipo, ki skrbi za načrtovanje, realizacijo in optimizacijo materialnih ter informacijskih tokov med skladiščem in proizvodnimi linijami. Da se je usmerila v tehnične vode, je posledica otroštva, pripoveduje. "Da sem vedno očetu pomagala pri domačih projektih, skupaj sva uporabljala orodje, sestavljala, popravljala. Je pa veliko prispevalo tudi to, da sem rasla v okolju, kjer mi nikoli ni bilo rečeno, pusti to, to je za fante."

 Ljupka Vrteva v družbi Petrol snuje sisteme za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb. Ukvarja se torej z vprašanjem, kako znižati rabo energije. "Nezavestno sem se spustila v inženirstvo," pripoveduje. "Nikoli me ni zanimalo, da bi nekaj razstavila in nazaj sestavila. Vedno pa sem si želela, da svoje ideje pretvorim v nekaj, česar se lahko dotaknem. Verjetno sem tudi zaradi tega prišla do samega inženirstva. In moram reči, da mi niti malo ni žal, da sem se odločila za inženirski poklic."

Na svoji poti so velikokrat naletele tudi na ovire. Jasna Hengović bi s programiranjem skoraj zaključila že v osnovni šoli. "Ob osnovnem je tedaj obstajal tudi naprednejši krožek računalništva, kjer so se že učili osnov programiranja," se spominja. "Mene je takrat to celo zanimalo. Pa mi je učitelj rekel, da to ni najbolj za punce, da je bolj za fante. In takrat sem pač sprejela, da tako je. Da je svet tak, da najbrž programiranje res ni zame." Po ekonomski gimnaziji se je nameravala vpisati na študij arhitekture. A ker tja ni bila sprejeta, je začela študirati matematiko, kjer se je spet srečala s programiranjem. "O moj bog, tega jaz ne bom zmogla, kaj pa je to. Saj matematika mi je všeč, ampak programiranje, to pa ni za punce." A je vztrajala, premagala strah in – kot pravi – se ji je odprl svet.

Ljupko Vrtevo je nad inženirstvom navdušila učiteljica v osnovni šoli. Še dodatno motivacijo pa ji je dala negativna izkušnja iz srednje šole, ko je profesorica fizike od nje – v zameno za boljšo oceno – pričakovala podkupnino. A se je temu odločno uprla, pravi. "Sem rekla, da se ocena zasluži z znanjem. In zato sem se uprla. Šla sem na komisijski izpit in zagovarjala celoten učbenik fizike. Želela sem dokazati, da je znanje najmočnejše orodje, da je to tisto, česar ti nihče ne more vzeti."

Ko so stopale na inženirsko pot, so bile v manjšini. A v en glas pripovedujejo, da zaradi tega v službah nikoli niso bile tarče zbadanj, da tja ne sodijo. "Od sodelavcev ne," pripoveduje Lea Pilić. "Se pa še vedno kdaj srečam s kom, ki je zelo presenečen nad tem, kar počnem." Adino Mlivić, ki je bila pogosto edino dekle na sestankih, so sodelavci tudi preimenovali. "V povezavi z mojim imenom – Adina, Edina. Še danes sem pogosto edina ženska na sestankih, ampak mislim, da je to kvečjemu prednost."

Kaj vse pa jim je prinesel študij? Kaj jih žene danes? Kaj storiti, da bi se za tehnične poklice odločalo še več deklet? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.