"Slovenija je majhna državica, kot ponosno rečemo, ki je zelo del nekega lokalnega, pa tudi globalnega konteksta. Tukaj nismo nekaj zelo posebnega," o Sloveniji tukaj in zdaj – v pogovoru, ki smo ga posneli v začetku tedna – razmišlja dr. Alenka Zupančič.
"Imamo pa svojo specifiko," dodaja. "Neskončno ujetost v kolobarjenje dveh politik oziroma nepolitik, ki druga drugo ravno toliko ohranjata pri življenju, da lahko kot nepolitiki kljub temu še naprej zmagujeta. In ne vem, kolikokrat bomo morali še to vajo ponoviti, da se bo morda našlo nekaj, kar bo ta krog prebilo."
Po zmagi Gibanja Svoboda na lanskih aprilskih volitvah je bilo v Sloveniji – tako dr. Alenka Zupančič – čutiti olajšanje. "Po volitvah se je dejansko zgodila sprememba, smo zadihali. Nekaj se je zgodilo, kar ni bilo samo simbolno. Kljub razočaranju, ki zdaj obstaja in je popolnoma upravičeno in ga delim, ne sledi enostavno, da so vsi enaki. So razlike. Problem je le, da te razlike ostanejo v nekem registru, ki potem zelo zelo hitro razvodeni." A potrebne so tektonske spremembe, dodaja. "Takšne, ki bi nas vrgle iz tega cikličnega ponavljanja podobnih paradigem in izmenjave, ki je dejansko klavstrofobična."
Kje torej dr. Alenka Zupančič vidi največje napake te vlade, ki jo – kot kaže zadnja raziskava Inštituta Mediana – podpira najmanj volivcev doslej, le še 40 odstotkov? "Premierjeva stranka je – tako kot že marsikatera – nastala zelo ad hoc in problem politične kilometrine se tukaj nedvomno kaže. In tudi veliko teh problemov, škandalov in afer je po mojem mnenju povezanih s tem." Kaj pa največja opozicijska stranka SDS? "Ta stranka v veliki meri sloni na liku in delu ene osebe, ki zelo pozna in zelo spretno izkorišča dinamiko tega prostora in načina, kako ta prostor dejansko ohranjati ves čas in neprestano natanko v tem, kot sami uporabljajo besedo, tranziciji."
In dogajanje v svetu, vojna na Bližnjem vzhodu? "Ne vem, če je še katera oseba, ki tako zelo deluje v prid antisemitizmu, kot je to Netanjahu. Je pa to seveda neka tema, ki se je zdaj odprla zelo krvavo, na silo, silovito. To je res grozljivo, koliko ljudi mora umreti, da se sploh začnemo pogovarjati o neki težavi, ki seveda obstaja že desetletja."
Katastrofa za katastrofo torej: pandemija, ruski napad na Ukrajino, energetska, podnebna kriza, vojna na Bližnjem vzhodu. Čeprav posledice nenehnih kriz že občutimo tudi na lastni koži, pogosto mislimo, da bo – če ne bomo naredili nič – vse ostalo, kot je. "Seveda je lažje, da se še naprej delamo, saj bo nekako, saj je še zmeraj bilo, pa bo tudi tokrat. Res je tudi, da je marsikdaj potem bilo boljše in ko za nazaj pogledamo, si rečemo, pa kaj smo paniko zganjali. Ampak v nekem trenutku se pa to neha. In ko tisto točko dosežeš, je pa absolutno prepozno. Takrat si pa na dnu nočne more, iz katere se ne moreš več zbuditi."
Kako pa dr. Alenka Zupančič vidi govor Slavoja Žižka ob odprtju knjižnega sejma v Frankfurtu, ki je izzval burne reakcije? Zakaj ima 'poln kufer' hrupa, razburjenja in brbotanja v gnili juhi? Kaj vse imajo skupnega serijske krize in nočne more? 24UR Fokus, nocoj na POP TV.

KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.