Nekateri jim rečejo 'žličkarji', a so zaslužni za izjemne najdbe

V grobu je bila tudi izjemna modra posoda, ki prav tako žanje pozornost svetovne javnosti.

O teh odkritjih se je za jutrišnji 24UR Fokus z arheologi pogovarjala Maja Sodja. Raziskovanje Emone – rimske naselbine s približno 3000 prebivalci – je staro. Vemo, da so jo gradili vojaki, da je bilo mesto ustanovljeno zaradi pomembne strateške lege. Da so v njem živeli trgovci, obrtniki in zemljiški posestniki ... In ker so do danes odkrili že več kot 3000 emonskih grobov, je le vprašanje, kaj vse se še skriva pod ljubljanskimi cestami.

Da se pod Gosposvetsko cesto skriva nekaj zanimivega, so arheologi vedeli že prej, saj sta o najdbah ostankov rimske nekropole na tem območju že v 17. stoletju poročala duhovnik in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben in njegov sodobnik Janez Vajkard Valvasor. Martin Horvat se spominja, kako zahtevno je bilo zaradi pomembnosti lokacije delo na Gosposvetski: "Tukaj je izjemna koncentracija kamnitih sarkofagov, in če si predstavljate, da je treba vsak sarkofag očistiti, dokumentirati, v bistvu raziskati na terenu, potem pa dvigniti nepoškodovanega, ga pripeljati drugam, potem si lahko predstavljate, kako to delo poteka, ob tem, da je bil en vozni pas v času izkopavanj v uporabi. Tu smo izkopavali, dvigovali sarkofage, mestni avtobusi so vozili pol metra od naših glav. Zahteven teren je bil to."

Zaradi arheoloških izkopavanj imajo največ sivih las zasebni investitorji, ki po zakonu tudi plačajo izkop. Ker se zaradi morebitnih najdb gradbena dela lahko časovno zamaknejo, zavlečejo, gredo marsikateremu vlagatelju pošteno na živce. Kot tudi vsem tistim, ki se nanje jezijo zaradi zaprtih cest, prepočasne gradnje parkirišč in podobo. A dejstvo je, da to delo šteje in da ta odkritja bogatijo znanje vseh nas. "Tukaj dokumentiramo našo dediščino, našo skupno dediščino, ki bi bila brez teh raziskav uničena," pravi Horvat.

Z novimi informacijami lahko vsem nam pojasnijo, kaj se je nekoč dogajalo pod pločniki, po katerih hodimo, pod cestami, po katerih se vozimo. Da bi razumeli zgodovino, kako so živeli naši predniki in mesta pred Ljubljano, kot jo poznamo danes. K sreči vse več ljudi razume, podpira in ceni arheološka dela. Celotna zgodba o skrivnostni ženski in slavni modri posodi pa jutri, v soboto, v 24UR Fokus v oddaji 24UR.

Celoten prispevek najdete na VOYO.