Nam postenje škodi ali koristi?

S pepeljenjem na pepelnično sredo se je v katoliški cerkvi začel 40-dnevni postni čas. Tudi sicer je pomlad čas pospravljanja, pripravljanja zemlje na setev in podobno. Zato privrženci posta pravijo, da je to tudi idealen čas za telesno očiščenje. V zadnjih letih je tako vse popularnejši tako imenovani prečiščevalni ali terapevtski post.

Najpogostejša oblika posta je postenje s sokovi in čajem. S takšnim postom si je Sonja Bertalanič, kot pravi, pozdravila hipertirozo oziroma pretirano delovanje ščitnice. Magistrico varne hrane je osebna izkušnja navdihnila, da je iz postenja tudi magistrirala, svojo magistrsko nalogo pa potem razširila tudi v knjigo.

Tudi Marija Kure, organizatorica enega od skupinskih postenj pri nas, prisega na postenje s sokovi in čaji. Sama se posti od leta 1999, torej 26 let. V njeni skupini traja postno obdobje 30 dni. Od tega se udeleženci najprej 10 dni pripravljajo, s pomočjo webinarjev, nato pa sledi sedemdnevno postenje na Pohorju. Cena pa je od 740 do 840 evrov.

V resnici človeško telo postenja ne potrebuje, z medicinskega vidika ni smiselno, pravi gastroenterolog dr. Sebastian Stefanović. To, da se odpovemo kakšni vrsti hrane, da kratek čas ne jemo, ni problematično, pravi doktor Stefanović. Problem pa je, če ljudje s postenjem pretiravajo. Z medicinskega vidika postenje nima nobene dodane vrednosti, dodaja. Človeško telo ima dovolj svojih sistemov in procesov, s katerimi odstranjuje toksine.

V svetu poznamo tudi primere, ko so se ljudje postili povsem brez hrane in vode, češ da lahko preživijo le od zraka in sončne svetlobe. Ta ekstremna različica se je večkrat končala s smrtjo. Nevarna so tudi dolgotrajna postenja zgolj z vodo ali celo s slano vodo. Tvegana so tudi razna postenja, ki predvidevajo uživanje urina namesto hrane in včasih celo namesto vode.

Drugačna je ideja cerkvenega postnega časa. Postiti se pomeni narediti v sebi praznino, s tem pa prostor za boga in sočloveka, pravi katoliška cerkev. Gre za resen čas in povabilo k razmišljanju o duhovnem in verskem življenju, zato celjski stolni župnik Tadej Linasi svoje župljane v tem času predvsem spodbuja, da so pozorni, kaj se dogaja v njihovem življenju.

Ni poanta, da se zgolj ne je mesa ob petkih. Glede na trenutne prehranjevalne navade pravzaprav človeku že paše, da je en dan brez mesa. Ključno je, da rastemo v odnosih in da iz postnega časa izidemo boljši ljudje. Za zdravje pa bomo najbolje poskrbeli z zdravo, svežo, čim manj predelano hrano in z zadostnim telesnim gibanjem ter spanjem. Razni praški, tablete, predpripravljeni napitki za razstrupljanje niso čudežna zdravila.

Če se zaradi posta bolje počutimo, in če ne pretiravamo, če smo zdravi, pa ni z zmernim postenjem nič narobe. Znanstveno dokazani so pozitivni učinki namreč zgolj pri prekinitvenem postenju, še pravi doktor Stefanović.