Najhujše še lahko preprečimo

Kaj lahko sami storimo za omejitev izpustov toplogrednih plinov, koliko jih kot posamezniki sploh proizvedemo – to lahko izračunamo v novem kalkulatorju ogljičnega odtisa Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje izpuste toplogrednih plinov, in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Zato je kalkulator opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje izpustov.

Ta kalkulator upošteva tudi sistemske izpuste, na katere nimamo neposrednega vpliva, se pravi izpuste, ki prihajajo iz delovanja javnega sektorja, podjetij, transporta blaga, industrijskih procesov itd. Vse to namreč uporabljamo vsi in zato delež pade tudi v naš odtis.

Lahko pa vplivamo na druge kategorije – porabo energije doma, osebne, javne in letalske prevoze ter hrano. Pri vsakem segmentu vidimo natančno, koliko prispeva k našemu celotnemu odtisu. Pri letalskih prevozih bo rezultat verjetno presenetljiv. Že enosmerni polet v New York pravzaprav predstavlja celotno ogljično kvoto, ki jo imamo za celo leto.

Svoj ogljični odtis spremlja tudi predsednik slovenskega podnebnega sveta in profesor meteorologije Žiga Zaplotnik. Ker trenutno dela tudi v Bonnu, kjer je del raziskovalne ekipe pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, da se tudi tja vozi z vlakom, čeprav to pomeni 12 ur vožnje v eno smer. S tem namreč prispeva k razogljičenju družbe, ki je ključno za zaustavitev globalnega segrevanja.

Lani je bila svetovna povprečna temperatura 1,45 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. "Če pogledamo Slovenijo, se je ta ogrela še bistveno več, za nekje 2,3; 2,4 stopinje Celzija," pojasnjuje dr. Zaplotnik. To se ne zdi veliko, vendar je. Z vidika slojevitosti ozračja to namreč pomeni, da so se klimatski pasovi spremenili za približno 400 metrov. "To je pa kar signifikantno, lahko si mislimo, da ima neko sredogorje na 1000 metrih nadmorske višine danes recimo podobno klimo, kot jo je nekoč imelo neko območje, ki je bilo na višini 600 metrov."

Kar že močno občutijo na večini slovenskih smučišč. Teh 400 metrov pa veliko pomeni tudi z vidika časovnega premika klimatskih pasov. "Ti pasovi so se približno premaknili za 14 dni, torej lahko rečemo, da se zima začne 14 dni kasneje, kot se je nekoč začela, oziroma se konča 14 dni prej, kot se je nekoč. Za poletje velja ravno obratno. Začne se 14 dni prej in konča približno 14 dni kasneje. Seveda pa to tudi hkrati pomeni, da so julijske temperature recimo bistveno višje," pravi dr. Zaplotnik

Poleg tega takšen dvig temperature pomeni, da je v zraku večja količina vodne pare, ki omogoča močnejšo kondenzacijo v atmosferi, več sproščene latentne toplote, močnejše vzgornike, kar posledično lahko pomeni tudi večjo točo, močnejše nevihte in na splošno močnejše ekstremne vremenske dogodke. In to že opažamo, ne le pri nas, to kažejo tudi meritve v večjem delu Srednje Evrope.

Dejstvo je, če se bo svetovna povprečna temperatura dvignila nad stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje, se lahko sprožijo povratne zanke v klimatskem sistemu, ki bi povzročile še močnejše ogrevanje. Vendar se takšni prihodnosti še lahko izognemo.

Napredek je, stvari se premikajo. Že zdaj lahko rečemo, da smo se glede na politike in zaveze izognili scenarijem, po katerih bi globalna povprečna temperatura narasla za 5 stopinj in več. In najbolj črn scenarij še vedno lahko preprečimo. Zagotovo vemo, iz raznih študij o podnebnem sistemu, da bodo temperature prenehale naraščati praktično takoj, najkasneje v desetletju po tem, ko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov.