Nadzor nad delom policije

Prvi nadzor mobilnih kriminalističnih oddelkov na štirih policijskih upravah – v Murski Soboti, Kranju, Novem mestu in Kopru – so predstavniki ministrstva za notranje zadeve opravili septembra in oktobra 2017. Pregledali so 33 naključno izbranih primerov, v katerih so kriminalisti intenzivno posegli v človekove pravice. Nepravilnosti so ugotovili v kar 27 primerih. Leto dni po prvem nadzoru, novembra in decembra 2018, je ministrstvo še enkrat preverilo delovanje mobilnih kriminalističnih oddelkov. Pregledali so 27 novih primerov, nepravilnosti so ugotovili pri prav vseh.

Poročili o nadzorih nad t. i. mobilnimi kriminalističnimi oddelki je pridobil Neodvisni medij za preiskovalno novinarstvo Pod Črto. Poročili med drugim opozarjata na neupravičeno vklepanje oseb, ki niso osumljenci kaznivih dejanj, samovoljno sledenje, neupravičene odvzeme prostosti, pomanjkljivo dokumentacijo. To je nekaj nepravilnosti, ki so jih ugotovili nadzorniki ministrstva. Policija trdi, da gre za manjše nepravilnosti oziroma "napake, ki so se zgodile pravzaprav največkrat zaradi površnosti, zaradi hitrosti in tako naprej".

Dr. Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila, predavatelj na fakulteti za varnostne vede, ki sicer prihaja iz policijskih vrst, pa je jasen: "Količina napak vzbuja skrb in zahteva določene popravljalne ukrepe." Ob tem opozarja tudi, da bi nekatere nepravilnosti lahko vplivale na veljavnost dokazov v nadaljnjem postopku. "Policija je seveda nagnjena k učinkovitosti ... In včasih hodijo po robu. Ali pa tudi stopajo čez." A "čez " seveda ne smejo, pravil se morajo držati. Kako bo policija izboljšala stanje na tem področju? Kaj dela v povezavi s tem?

O tem, za kakšne nepravilnosti gre in zakaj je v demokratični družbi nujen nadzor nad delom policije, bolj podrobno v 24ur Fokus. Kriminalisti opravljajo zahtevno, pomembno, včasih tudi nevarno delo ... a njihovo delo je tudi, da tudi sami spoštujejo pravila.

Strokovnjak za kazensko pravo, nekdaj odvetnik, zdaj pa sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Marko Bošnjak sicer konkretnih nadzorov in primerov ne more komentirati, je pa jasen: "Bistvo pravne države je, da je delovanje državnih organov pravno uokvirjeno in da državni organi pri svojem delovanju striktno spoštujejo ta pravni okvir. Nasprotje tega je policijska država, kjer državni organi delujejo praktično kakor jim je drago oz. zgolj v skladu z nekim interesom, kot ga sami zaznavajo."

Lani je bilo zoper delo policistov v Sloveniji na notranje ministrstvo vloženih 362 pritožb, dva odstotka več kot leto prej. Največ rešenih pritožb se je nanašalo na domnevne prekoračitve oz. neupravičeno ali nesorazmerno uporabo različnih policijskih pooblastil, 163 na domnevno nedostojno in nekorektno komunikacijo policistov, 110 na domnevno neukrepanje, 30 pa na domnevno neupravičeno ali nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. V 11 primerih je že vodja policijske enote v t. i. pomiritvenem postopku ocenil, da policisti niso ravnali v skladu s predpisi. V 10 primerih pa je odločitev – da je bila pritožba zoper delo policista delno ali v celoti utemeljena – odločil pritožbeni senat.

Nad delom policije bdi tudi Varuh človekovih pravic. Tudi o tem v rubriki 24ur Fokus.

Z očitki o najhujših kršitvah policijskih pooblastil – policijskim nasiljem – so se v preteklosti v dveh primerih ukvarjali na Evropskem sodišču za človekove pravice. Bošnjak pravi, da sta "nakazala nek problem policijskega nasilja in njegove obravnave v slovenskem pravnem sistemu. Poslednično je bila Slovenija tudi dolžna sprejeti neke splošnejše ukrepe, tudi zakonodajne spremembe, ki so zagotovile na eni strani preprečevanje policijskega nasilja in predvsem tudi na drugi strani učinkovito preiskovanje primerov, kjer prihaja do očitkov o policijskem nasilju / ... / Gotovo pa – da ne bo napačne predstave – slovenska policija glede tega gotovo ni primer grdega račka oz. nekoga, ki je veliki kršitelj človekovih pravic in temeljnih svoboščin."