Poročna fotografija: 'Moraš videti čustva'

"Živjo, fotografinja je tukaj!" je energično naznanila Ana Gregorič, ko je vstopila v hotelsko sobo, v kateri se je Christina skupaj z družicami pripravljala na pomemben dan. Da bosta usodni da izrekla na Bledu, tja sta iz Združenih držav pripeljala sorodnike in prijatelje, sta se odločila zaradi ženinove družine, Benovi predniki so namreč Slovenci. To je nakazovala tudi več kot 80 let stara družinska fotografija na sobni mizici, ki jo je tako kot vse ostale detajle Ana skrbno zabeležila skozi objektiv svojega fotoaparata.

Kako težko je v resnici ujeti trenutek, jo vprašam. "Zelo. Moraš imeti šesti čut, ki ne pride od danes na jutri, ampak pride skozi leta. Kilometrina je res zelo pomembna. Moraš sam sebe poslušati, biti konstantno v trenutku in vedeti, kdaj pritisniti sprožilec," pojasni.

Iskanje trenutkov in predvidevanje

Poročne fotografije še zdaleč niso zgolj portreti mladoporočencev in svatov. Samo Rovan je to lestvico dvignil zelo visoko. Že dvakrat je bil razglašen za najboljšega poročnega fotografa na svetu na dveh različnih natečajih. "Poroka je res konglomerat čustev. Od ekstremnega joka do ekstremnega veselja. Meni se zdi, da je za fotoreporterja to raj," pravi Rovan, nekoč fotoreporter, navajen iskati zgodbe in slediti dogajanju. Tak pristop ima tudi pri porokah. Njegove fotografije so igrive, barvite, reportažne. Glede na to, da fotografira predvsem tuje pare po vsem svetu, zanj lokacija ni zelo pomembna. "Jaz sem tistega prepričanja, da če si dober fotograf, moraš narediti dobro fotografijo kjerkoli s komerkoli, ne sme te nič omejevati. Moraš biti povsod kreativen. Čim manj poskušam razmišljati o svetlobi in lokaciji vnaprej, se prepustim, improvizacija do konca."

V tujini bolj cenjeni kot doma

Večkrat nagrajeni na mednarodnih natečajih, na njihove termine se čaka dolgo, najemajo jih po vsem svetu, a zanimivo, pravi Aleks Kus, to v Sloveniji ni dobra popotnica. "Nagrade v Sloveniji, zanimivo, več vrat zaprejo kot odprejo. Takoj te postavijo, da si najdražji, da izstopaš iz povprečja, medtem ko ti tujina odpre vrata."

Že 20 let fotografira skupaj z ženo Ireno, sta tandem in drug drugemu opora. Če eden zamudi trenutek, ga je drug zagotovo ujel, pojasnjujeta. Za dobro fotografijo, je prepričan, je ključna povezanost, energija med fotografom in parom. "Najini sestanki trajajo dve, tri, včasih štiri ure. Da najdemo skupne točke, da ta dan res lahko naredimo tak, kot mora biti. Da se začutimo. Da jih ni strah, če zraven stopiva, ker midva sva zelo velikokrat v intimnem prostoru para."

Kakšni so trendi in ali jim je res treba slediti? So cene visoke ter kakšna je v resnici dobra poročna fotografija? V rubriki 24UR Fokus.