Mokre sanje avtoritarcev

Viktor Orban in Aleksandar Vučić sta spisala učbenik, kako si podrediti medije in se tako utrditi na oblasti: diskreditacija in uničenje neodvisnih zasebnih medijev, ustanavljanje strankarskih trobil, popolna podreditev javnih medijev in jasno sporočilo, da so vsi novinarji in mediji, ki se z njimi ne strinjajo, tuji agenti, ki delujejo proti državi.

V procesu avtokratizacije države praviloma avtokrati specifično napadajo civilno družbo, takoj zatem pa novinarje in okrepijo cenzuro v medijih, kažejo rezultati obsežne študije švedske univerze Goetheborg. Med državami, kjer se je stanje glede vladne cenzure močno poslabšalo, navajajo Mavricij, Poljsko in Slovenijo. Znašli smo se tudi med peterico držav, ki v zadnjih treh letih najhitreje drsijo v avtokracijo poleg Afganistana, Slonokoščene obale, Tunizije in Mjanmara. Ob tem pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto.

Pred volitvami se razmere v slovenskih medijih še dodatno zaostrujejo. Aktualna oblast diskreditira tiste, ki je ne podpirajo, z dvomljivimi načini financira vzpostavljanje strankarskih trobil, uzurpira medijski prostor, z železno roko pa je udarila v javnih medijih. Smo na točki absurda, pravi dolgoletna novinarka Vala 202 na Radiu Slovenija Tatjana Pirc. "Ko zaseda svet UKC Ljubljana, ali tam člani kirurge učijo operirati? Nas namreč učijo našega dela. Ljudje, ki o tem nimajo pojma."

Ukinjanje oddaj, cenzura, kadrovski cunami in nenazadnje odločanje o tem, katera stranka je parlamentarna in katera ni. To je danes realnost na javni televiziji. Novinarji so v osebnih in profesionalnih stiskah. Pritiski na medije, novinarje in javno radiotelevizijo niso nič novega, vse je že bilo, a tako hudo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli, pravi novinarka Ksenija Horvat. "Glejte, moram reči, da še nikoli nisem doživela, v teh 30 letih še nikoli nisem doživela, da bi prav vse vodstvene funkcije zasedali ljudje, ki so zelo blizu eni politični opciji, ali je percepcija taka, kot da so zelo blizu eni politični opciji ali pa se z njo tudi odkrito identificirajo."

Na STA, Slovenski tiskovni agenciji, so zaradi kalvarije zadnjega leta ostali brez 15 odstotkov sodelavcev, zastali so nekateri razvojni projekti, v super volilnem letu so še vedno v težki situaciji. Težko pa urednica notranjepolitične redakcije Mojca Zorko ob tem ovrednoti stiske in negotovosti, ki so jih doživljali, ko niso vedeli, ali bodo lahko plačali kredite in položnice ter kaj bo z njimi.

STA je javno službo brez plačila opravljala več kot 300 dni, kar jo je pripeljalo na rob stečaja, preden sta STA in Ukom novembra lani le podpisala pogodbo. To je zmanjšalo eksistencialni pritisk in s tem je delo lažje, pravi Mojca Zorko, vendar je zdaj način financiranja spremenjen. Če se je prej financirala dejavnost agencije, se zdaj financirajo novice po kosu, s čimer se na STA ne strinjajo in izpodbijajo na sodišču.

Pred 14 dnevi je prenehal delovati zadnji veliki neodvisni medij v Rusiji, časnik Nova Gazeta. V to jih je prisilil vladni regulator medijev Roskomnadzor. Odgovorni urednik Nove gazete Dmitrij Muratov je sicer lansko leto prejel Nobelovo nagrado za mir. Branko Soban vidi podobnost med ruskim regulatorjem in slovenskim Ukomom. "Ukom na žalost postaja Putinov Roskomnadzor. Vendarle še na srečo z manjšimi pooblastili, manjšo močjo."

Sedanja situacija je pokazala, kako pomembno je, da imamo profesionalno, prodorno, pogumno in kakovostno novinarstvo, saj kaže zdravje, odprtost in demokratičnost družbe. V Sloveniji pa drsimo v avtoritarizem. Zaupanje v medije se ustvarja mukotrpno in dolgotrajno, podre pa se izjemno hitro. Razgradnja medijskega prostora pa je prvi korak k razgradnji demokracije. Kot se je to izkazalo tudi v Orbanovi Madžarski, Vučićevi Srbiji in Putinovi Rusiji.