Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh, melanom pa je le ena od oblik kožnega raka. Približno 5 odstotkov bolnikov s kožnim rakom ima melanom, a ravno ta oblika je najbolj smrtonosna. Med vsemi, ki umrejo zaradi kožnega raka, jih kar 90 odstotkov umre zaradi melanoma. Še en podatek je pomemben: incidenca – obolevnost za melanomom – raste najhitreje med vsemi vrstami raka. A dobra novica je ta, da število umrlih zaradi melanoma pada. Podatki za obdobje med letoma 2012 in 2016 kažejo, da v povprečju pri nas za melanomom na leto zbolelo 549 ljudi, umrlo jih je pa 124.
Dr. Borut Žgavec, priznani dermatolog, pravi: "Če melanom ugotovimo v zgodnjih fazah, je praktično 100-odstotno ozdravljiv, če ga zamudimo, pa 100-odstotno smrten." Ključno je torej, da melanom odkrijemo zgodaj, opozarja Žgavec, ta bolezen je namreč asimptomatska, melanom ne boli, ne srbi, težko ga je prepoznati. Zato je poleg tega, da se izogibamo močnemu soncu in da se pred soncem vedno zaščitimo, nujno tudi samopregledovanje znamenj po telesu enkrat mesečno. Kako to naredite, v spodnjem videu z novinarko Majo Sodja.
V Fokusu tudi o zdravljenju melanoma in o tem, kako zelo je zdravljenje napredovalo. Pogovarjali smo se z onkologinjo prof. dr. Janjo Ocvirk in onkološko kirurginjo doc. dr. Barbaro Perić. "Pri nas še vedno pogosteje zbolevajo moški, čeprav se ta razlika, ki je bila tradicionalno nekje 10 odstotkov, vedno bolj izenačuje. Opažamo, da ženske tudi sledijo temu. Največkrat zbolijo ljudje po 50. letu starosti, dve tretjini bolnikov sta med 50 in 80 let," pravi dr. Perić. V Sloveniji imamo eno najvišjih incidenc melanoma v Evropi, še dodaja. Zelo pomemben faktor pri melanomu pa je tudi to, ali smo bili kot otroci pretirano izpostavljeni soncu ali celo večkrat opečeni.
Uspeh preventivnih akcij, kot je denimo Dan melanoma, ki je letos v Sloveniji zaradi epidemije koronavirusa potekal v okrnjeni obliki (ni bilo namreč brezplačnih preventivnih dermatoloških pregledov) se kaže v tem, da odkrijejo več plitvih melanomom. Takšnih, ki jih v lokalni anesteziji izrežejo in s tem bolezen pozdravijo. "Preživetje melanoma je debelina melanoma. Tiste, ki so tanjši od 1 mm, štejemo za tanke melanome in tukaj je preživetje dobro. Najbolje je, če ga odkrijemo, ko je na povrhnjici, približno tretjino odkrijemo takrat - to je 100 odstotna ozdravitev. Veliko večino odkrijemo v manj kot 1 mm," pravi Žgavec.
Tu se Slovenija uvršča v sam vrh sveta po zgodnjem odkrivanju melanoma. Za primerjavo: na prelomu tisočletja je bila povprečna debelina odkritega melanoma pri nas 3 milimetre in pol, po letu 2000 pa okoli 2 milimetra in pol. To pomeni, da je takrat za melanomom umrlo precej več bolnikov kot danes. Pri melanomu torej ni ključna njegova velikost na površini, pač pa globina, torej kako globoko v kožo se razširi. "Melanom so celice iz melanocitov in ko se začnejo razmnoževati, ti melanociti rastejo v povrhnjici, po določenem času prebijejo membrano. Ko rakasta celica pride v žilo, smo jo zgubili, rečemo da metastazira in gre v limfno ali lahko tudi v krvno žilo. In seveda ga želimo odkriti, preden se razširi po telesu," razlaga Žgavec. Kako poteka zdravljenje in kako je to napredovalo?
Sonce je sicer zelo pomembno za vitamin D, ki ga predvsem pozimi večini med nami primanjkuje, zato mnogi zmotno mislijo, da si lahko vitamina D poleti naberejo na zalogo za zimo. A to ne drži, opozarjajo strokovnjaki. Pretirano izpostavljanje soncu nikakor ne naredi nič dobrega. Vitamina D si namreč z izpostavljanjem soncu poleti ne moremo nabrati na zalogo za zimo, s pretiranim izpostavljanjem soncu pa lahko, ko govorimo o vitaminu D, dosežemo celo obraten učinek, opozarjajo. In ker je pomanjkanje vitamina D pozimi problem, strokovna skupina pod okriljem Ministrstva za zdravje zdaj pripravlja nacionalne smernice za preskrbo z vitaminom D.
Koliko sonca torej? Kakšna so dejstva? Kakšne številke? Kakšna opozorila? O melanomu, samopregledovanju, obisku pri dermatologu, o zdravljenju melanoma, pa o tem, kje smo v Sloveniji "dobri", celo med vodilnimi na svetu, o soncu, o vprašanjih glede sonca in vitamina D ... O vsem tem v rubriki 24ur Fokus.
Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.