Slovenski bolniški sistem – luknjast, zlorabljen, krivičen in v letu 2022 rekordnih 689 milijonov evrov izplačanih bolniških – to je za štiri nove infekcijske klinike. Na bolniški je iz leta v leto več ljudi. Če je bilo leta 2015 več kot eno leto bolniško odsotnih dobrih 4200 oseb, jih je bilo leta 2022 že 8500. Zgovoren je podatek, da je bilo leta 2022 izgubljenih 20 milijonov koledarskih dni zaradi bolniških odsotnosti.
Katere so anomalije bolniškega sistema? Naš bolniški sistem namreč ne pozna časovne omejitve. Rekorder je na bolniški že 12 let. Tudi zato je evropsko neprimerljiv, takšnega pozna samo še Bolgarija. "V tujih sistemih je praviloma tako, da začasna nezmožnost za delo traja eno leto, recimo tri leta," izpostavlja Ana Vodičar z zavoda za zdravstveno zavarovanje. Do letošnjega 1. januarja pa niti nismo imeli omejitve glede višine izplačanega bolniškega nadomestila. Tako je nekdo, ki je na bolniški že osem let, samo za en mesec bolniške prejel dobrih 24 tisoč evrov iz zdravstvene blagajne. Neuradno smo izvedeli, da gre za zaposlenega na vodilnem položaju v gospodarstvu. "To je čisto izkoriščanje države, podprto z zakonodajo, ki jo imamo," opozarja Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Rekorder pa iz leta 2020, prejel je dobrih 35 tisoč evrov bolniškega nadomestila. A večina zavarovancev prejme bolniško, nižjo od povprečne plače.
Na drugi strani pa glavnina, ki si tega luksuza ne more privoščiti. 42-letna delavka nam je razkrila, da prejme zgolj 500 evrov nadomestila, zato se bolniški, če se le da, izogne. "Nikoli nisem v službi rekla, ne bom, ne morem, nimam časa. Smo petčlanska družina in težko shajamo z eno plačo. Operacije so me prisilile, da sem ostala doma. Zdaj sem vsaj na nogah, prej pa niti hoditi nisem mogla." Posledično dela s hudimi bolečinami, delovni dan preživi le s pomočjo protibolečinskih tablet.
Ljudje z najnižjimi dohodki si bolniškega staleža preprosto ne morejo privoščiti, opozarja sindikalistka Darja Vrečko. V javnem sektorju je okoli 30 tisoč zaposlenih, ki nimajo niti minimalne plače. "Namesto 870 evrov dobiti 530 je huda razlika in to samo zato, ker si zbolel."
Podjetja delavca, za katerega sumijo, da zlorablja bolniško, preverijo s pomočjo zasebnih detektivov. Najpogostejši kršitvi, ki ju pri kontroli bolniškega staleža odkriva detektiv Janko Trivunović, sta gibanje izven kraja prebivališča, kljub temu, da je zdravnik predpisal mirovanje in opravljanje pridobitnega dela. Če delavca ni doma, detektiv v nabiralniku pusti zapisnik in obvesti delodajalca, delavec pa mora nato svojo odsotnost pojasniti delodajalcu. Običajno takoj pokličejo in se opravičijo, da so bili v lekarni, trgovini ali na sprehodu, pove Trivunović. Ne delodajalec ne detektiv nimata vpogleda v zdravstveno kartoteko pacienta, lahko pa izvesta, ali je zdravnik predpisal mirovanje ali gibanje. "V zadnjem primeru smo ugotavljali, da je delavec, ki je bil na berglah, opravljal pridobitno dejavnost na tak način, da je izvajal renoviranje stanovanj."
Če tistih, ki sistem zlorabljajo, preživetje ne skrbi, je vse več takšnih, ki živijo v strahu in delajo bolni. Zakaj? Da ne bodo ostali brez službe. Ali pa, ko nekateri delodajalci celo nagrajujejo zaposlene, da ne odhajajo na bolniško.
Še vedno kljub kozmetičnim popravkom nimamo sistema, kako ljudi vračati nazaj na delo. "Meni to pove, kot človeku, ki 30 let spremlja bolniški stalež, da se praktično ničesar ni naredilo, da do dolgotrajnega bolniškega staleža ne bi prišlo," pojasnjuje Dodič Fikfakova. Daljše bolniške so namreč pogosto posledica dolgih čakalnih vrst za rehabilitacijo, ker bolniki predolgo čakajo na zanje usodno storitev, ocenjuje Lidija Jerkič z zveze svobodnih sindikatov. "Rehabilitacije so prekratke, niso dovolj uspešne, da bi človeka pozdravile do konca, zato se poškodbe ponavljajo. Tudi vračanje nazaj na delo po dolgotrajnih rehabilitacijah je precej težko, ko človeka ni dve, tri leta." Nocoj v rubriki 24UR Fokus skozi oči bolnikov in strokovnjakov razkrivamo neenakosti in pomanjkljivosti bolniškega sistema.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.