Laibach – 40 let

Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Kakšna so bila ta štiri desetletja? Kakšna so pričevanja članov skupine Laibach,  sopotnikov skupine, teoretikov, glasbenikov, tujih strokovnjakov ...? Slovenija, tujina, zgodovina, aktualnost, glasba, kultura, politika, umetnost, ideologija ... "Inženirji človeških duš. Brezkompromisni, enigmatični, provokativni ... Pogosto osovraženi, kritizirani, tudi preganjani, prepovedani, velikokrat preroški," jih v Fokusu predstavlja novinar Miha Drozg. 

O tem, kako pomembni so Laibach za razumevanje sedanjosti in prihodnosti, že desetletja razmišlja kulturni zgodovinar Alexei Monroe, ki je o skupini in umetniškem kolektivu Neue Slowenische Kunst spisal dve knjigi. "Laibach je razbito zrcalo, skozi katerega gledate diabolične moči prihodnosti. Je epitaf svojega časa. /.../Če pogledate nazaj, na 40 let delovanja Laibach, lahko vidite številna predvidevanja časa, v katerem živimo ..."

Monroe o globalnem in vseobsegajočem občinstvu skupine Laibach: "To so škofje, pogani, diplomati, kuratorji, tajna policija, antiglobalisti, protiteroristična policija, aktivisti, karabinjerji, akademiki, oglaševalci, psihologi, finančniki, anarhisti, oblikovalci, pankerji in še mnogo več ..."

Dragan Živadinov o Laibach: "Njihov pomen je v tej izostreni duhovitosti, ki jo drugače v umetnosti imenujemo paradoks. Paradoks je osnovno orodje umetnika nasploh. Laibachova izostrena duhovitost se pa lahko imenuje črni humor. /.../ Neskončno so talentirani za zlo. In v tem smislu pravzaprav zlo najbolj prepoznajo v pretvarjanju. Ja, kje pa je več pretvarjanja kot v političnem telesu."

Za Fokus govori tudi Daniel Miller, šef založbe Mute, pri kateri izdajajo tudi Depeche Mode, Nick Cave&The Bad Seds, Goldfrapp, New Order ... Pri albumu Opus Dei je s skupino, ko se je po študiju filmske glasbe vrnil iz Združenih držav, začel sodelovati tudi Slavko Avsenik mlajši, ki sicer piše in producira predvsem avtorsko glasbo za film, televizijo, gledališče ... Predvsem na področju zborovske in orkestralne glasbe je Avsenik z Laibach sodeloval pri številnih naslednjih albumih, tudi pri glasbi za film Iron Sky. "Ena izmed glavnih tem je bila ves čas kazanje na totalitarizme vseh vrst, proti katerim so se pravzaprav borili. In seveda v prvi fazi smo nekako vedeli, da so fašizem povzročili Nemci, druga svetovna vojna in tako ... In potem začneš odkrivati pravzaprav, da ga imamo ves čas na dlani, okrog sebe, v vseh možnih stvareh," pojasnjuje Slavko Avsenik ml.

Ivan Novak, Laibach, o največjih težavah sveta: "Po našem mnenju je to tisto, kar je tudi gonilo sveta v nekem smislu, skratka dobiček, pohlep, napačna oz. nepravična porazdelitev bogastva  /.../, tu se gremo nekakšen smrtni ples ..." Sedanji čas, čas epidemije je, pravi Novak, potrkal tudi "na neko skromnost ljudi, naenkrat se moramo obnašati precej bolj ponižno, bolj skromno". Še vedno je "neko naše osnovno vodilo analiza odnosa med kulturo in politiko, med umetnostjo in ideologijo in tako naprej. In na presečišču tega je po navadi vprašanje svobode. In to je to vprašanje, ki je temeljno praktično za človeški obstoj in za vsak sistem. To je temeljno vprašanje: svoboda – da ali ne," pravi Novak. 

V Fokusu nastopijo tudi nekateri mlajši člani Laibach, pred leti se jim je denimo pridružil Luka Jamnik, nazadnje Marina Martensson.

Kot je rekel že Slavoj Žižek, Laibach ne deluje kot odgovor, temveč kot vprašanje. Tudi po 40 letih. Monroe o sporočilu Laibach v današnjem času pravi, da je to oboje – "da je igre konec (das Spiel ist aus) in da so možne nove igre". Sporočilo njihove preteklosti je: "Saj smo vam rekli!, ampak sporočilo njihove sedanjosti je lahko to, da prihodnost ni zapečatena, če so ljudje pripravljeni biti heroji," razlaga Monroe.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.