Kraški ovčarji – slovensko kinološko zlato

Kraški ovčar je zanesljiv, zvest in nepopustljiv čuvaj, na idiličnem pašniku tik pod Sveto Ano nad Podpečjo pripoveduje Janez Kržič, gospodar družinske ekološke kmetije. In Kržič dobro ve, o čem govori. Črede koz in ovac namreč tukaj ne varuje le električna mreža, pač pa tudi kraški ovčar Kras. "Če pride vsiljivec na drugo stran mreže, ga pes ves čas spremlja, laja in ga ne spusti, do zadnjega je ob njem. Takšna je od nekdaj funkcija kraškega ovčarja. In jaz vedno pravim – pes naj dela tisto, za kar je bil narejen."

Podobno je tudi na kmetiji Tomšič v Zagorju pri Pivki. Tam sta, pripoveduje vzrediteljica kraševcev Anita Tomšič, kraška ovčarja Nita in Šark še pred kakšnim letom varovala ovce. "Nita je bila zraven pri treh napadih, ki jih je uspešno ubranila. Šark pa pri enem, ko je volk odnesel enega jagenjčka. Tako da je bila zaradi psov škoda res minimalna." Ker so ovčjerejo opustili, sta psa danes med čredo krav. Kraška ovčarka Loti, ki je k družini kot prva prišla pred desetimi leti, pa doma, pri hiši. "Loti je pri letu in pol začela uhajati s pašnika in prihajati domov," pojasnjuje Tomšič. "In potem je ostala na kavču kot kavčni pes."

O mogočni pasmi kraševcev, ki jih gojijo ob reki Pivki, je v knjigi Slava Vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor. Z zatonom ovčjereje so se morali kraški ovčarji prilagoditi novim razmeram, vse bolj so namesto čuvaji črede postajali čuvaji doma svojega gospodarja. S tem pa, pripoveduje podpredsednik Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije Mladen Bucić, tudi čudoviti družabniki. "To je mogoče tudi največja odlika kraškega ovčarja, ta njegova prilagodljivost. Še vedno namreč v določenem deležu opravljajo to svojo prvobitno funkcijo pastirskega psa, hkrati pa so tudi družinski psi."

Temu pritrjuje predsednik Kluba kraških ovčarjev Slovenije Blaž Vehovar, ki so ga, kot pravi, kraševci povsem začarali, zasvojili. Med drugim jim je posvetil monografijo Kraški ovčarji – sinovi burje. "Kraški ovčar ni bil pes pastirja, ni bil prepuščen samemu sebi na pašniku, ampak je bil to pes kmeta oziroma gospodarja kmetije. To pomeni, da je bil ves čas ob njem. Zato ima kraški ovčar izjemno lep odnos do človeka. To ga loči od drugih pastirskih pasem. In zato lahko s takšno lahkoto zavije bodisi na pašniško funkcijo bodisi na funkcijo izjemno ljubeznivega družinskega člana."

Družino Mohar že dve leti in pol razveseljujeta kraška ovčarja Krasna in Kras. "Že mami je imela kraševca v svojih študentskih letih," pripoveduje Zala Mohar Salkič. "In takrat se je nanj zelo navezala, na ta njegov karakter. Kljub temu, da so videti ogromni, so namreč zelo zaščitniški, nežne duše. Zelo se navežejo na lastnika, tudi otroke imajo zelo radi. Zelo prijetni psi so."

Kraški ovčar je sicer srednje velik pes, železnosive barve, z 10 centimetrov dolgo bujno in gosto dlako ter košatim repom. "Kraški ovčar izvira iz bazena dinarsko-balkanskih pastirskih psov," zgodovino kraševcev odstira prof. dr. Peter Dovč z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. "Je pa seveda treba povedati, da je bil kraški ovčar najprej od mednarodne kinološke zveze priznana pasma psov iz tega bazena pasem na tem območju." Pod imenom ilirski ovčar je bil prvič mednarodno priznan že leta 1939. A ker so ga nekateri srbski in makedonski kinologi začeli enačiti s šarplanincem, so morali njegov obstoj pozneje dokazovati še enkrat. Znova je bil nato kot kraški ovčar priznan leta 1968.

Večkrat je bil kraški ovčar na robu obstoja, a je – zlasti po zaslugi kinoloških zanesenjakov, ki so prepoznali njegovo vrednost in pomen – preživel. Danes jih je od 900 do 1000. Več kot pred leti, a še vedno premalo, da bi lahko bili mirni. "Samo eno pasmo še imamo," je jasen Vehovar. "Zato se je treba do nje začeti obnašati tako, kot si zasluži."

Največjo težavo v tako majhni populaciji lahko predstavlja parjenje v sorodstvu. Kako se vzreditelji soočajo s tem izzivom? Kako pravzaprav poteka vzgoja kraškega ovčarja v varuha črede? Kakšne projekte snujejo v društvu in klubu za širjenje poznavanja pasme? Se tudi država zaveda, da je kraški ovčar še zadnji slovenski kinološki biser, ki ga je treba skrbno čuvati? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.