Kralji veselic – slovenski turbofolk?

Pesem Lučke, lučke, ki jo izvajajo BQL in Polkaholiki ima na YouTubu že skoraj 10 milijonov ogledov in je v svoji kombinaciji harmonike in zabavne glasbe ena od predstavnic glasbenega trenda, ki zadnja leta kraljuje na veselicah, smučarskih zabavah, pa tudi na največjih odrih mestnih središč.

Veselice, narodnozabavna glasba in harmonika so od nekdaj del slovenske kulture, zabava, do nedavnega značilna predvsem za bolj podeželska območja, v zadnjih nekaj letih pa je z nekaj prilagoditvami tovrstna glasba z vso silo prodrla tudi v mestna in urbana okolja, v popoln mainstream.

Fehtarji na primer z lahkoto napolnijo katero koli prizorišče, tudi v Ljubljani, in po priljubljenosti konkurirajo pop rock bendom, kot so Joker out ali Siddharta. Po številu ogledov na YouTubu jih celo presegajo. Največji hit pa Shatzi s skoraj osmimi milijoni ogledov. Ne gre za izvirno skladbo, pač pa priredbo, ki jo je poslovenil Alen Klepčar. Fehtarji so v Dallasu obiskali tudi našega košarkarskega zvezdnika Luko Dončiča, ki si prav tako rad zavrti kak njihov komad. In ob njihovem obisku so Schatzija zavrteli kar v košarkarski dvorani.

Alen Klepčar je poslovenil tudi absolutni hit letošnjih veselic in drugih zabav Brajde, ki jo izvajajo Firbci in Lima Len in ima na YouTubu že več kot pet milijonov ogledov. Alen Klepčar glede svojega uspeha pri prirejanju tovrstnih komadov za slovenski trg pravi, da gre za malo psihologije, malo sreče, predvsem pa razumevanje trga, kaj ljudje od katerega izvajalca pričakujejo in prilagajanje temu razumevanju. 

Kaj zlahka obstane na slovenskem tržišču, zlasti pa, kako ure in ure držati na nogah najbolj raznoliko publiko, zelo dobro vesta Dejan Krajnc in njegov bend Dejan Dogaja. Tudi zato so zelo zaželeni na zabavah, imajo okoli 100 koncertov na leto. "Včasih, če si igral harmoniko, si bil kmet, danes, če igraš harmoniko, si frajer," pravi Dejan.

"Naša temeljna publika so vsi Slovenci, po moje taki ta pravi Slovenci, ki se hočejo imeti 'fajn', ki ga hočejo dobro zažurati, imajo radi zvoke harmonike, po drugi strani imajo pa radi 'fajn', tak podeželski ritem," pa svojo publiko opisuje Til Čeh, ki ima sicer svoj bend Petelini, pod pasom pa že tudi hite, kot je Sir, ki ga je posnel skupaj s Fehtarji, in Vesolc s Polkaholiki. "Po mojem so to slovensko zabavno glasbo, ker to ni čisto tista klasična narodna, nazaj pripeljali predvsem že Modrijani in pa kasneje tudi Fehtarji, in se mi zdi, da to Slovencem na koncu na žurki najbolj zagrabi," dodaja.

Sociolog, zgodovinar in predvsem tudi sam glasbenik Tone Kregar iz zasedbe Mi2 na izvajalce tovrstne glasbe gleda enostavno kot na glasbene kolege, ki se pač ukvarjajo z drugačnim žanrom glasbe. "S katerimi se občasno celo srečujemo pod kakšnimi šotori, le da kadar mi igramo, se temu reče rokerska veselica, kadar igrajo oni, se reče neke druge vrste veselica. Skratka, moram reči, da nimam nekih predsodkov, konec koncev so to ljudje, ki se zelo profesionalno lotevajo svojega dela in so v tem poslu tudi uspešni."

Gre za zanimiv, družbeni, popkulturni, sociološki fenomen, pravi Kregar. Sprva ga je spremljal z začudenjem, zdaj pa je to že nekaj običajnega, zelo popularnega in uspešnega. "Jaz vidim ta fenomen, o katerem govorimo, kot stranski produkt renesanse narodnozabavne glasbe, ki traja že skoraj tri desetletja. In v katerem se je narodnozabavna glasba pomladila, modernizirala, predvsem pa spremenila tako obliko kot vsebino."

Tovrstna glasba ni posebnost slovenskega prostora oziroma glasbenega trga. Odrski nastopi pa imajo precej prvin klasičnega rokerskega pristopa. In cilja na mlado populacijo, tudi urbano, kar je starejšim včasih težko razumeti. Trenutno med najbolj popularnimi izvajalci tovrstne glasbe, pa tudi med avtorji ni vidnejših ženskih predstavnic. Nastopajo pa v besedilih, praviloma kot seksualni objekti, natakarice, ljubice in podobno. In tudi v videospotih ne gre brez precej razgaljenih ženskih oblin.

Seks in alkohol sta sicer sestavna dela besedil mnogih rokerskih in pop-rokerskih komadov. In nenazadnje nikoli v zgodovini popularne kulture ta ni bila nek branik morale, spodobnosti, tradicionalnih vrednot in zdravega življenja. Včasih gredo stvari čez mejo dobrega okusa, ampak tako je pravzaprav pri vseh zvrsteh. In dejstvo je, da veselice niso namenjene glasbeni vzgoji mladine.