"Prav z vsemi sem rad sodeloval, z nekaterimi bolj, z nekaterimi manj," na vprašanje, kdo ga je kot predsednik vlade najbolj presenetil, kdo pa razočaral, odgovori Borut Pahor. Tokrat pa je vendarle nadaljeval konkretno: "S kolegom Marjanom Šarcem nimam nobenih osebnih ali političnih odprtih vprašanj, ampak sva midva mogoče najmanj sodelovala. On ni čutil neke potrebe, kot tudi jaz nisem čutil potrebe, da bi intenzivno sodelovala." Največ pa: z Janezom Janšo. "Bil je tak čas. Večinoma je bilo na njegovo pobudo, dostikrat pa tudi na mojo; in vedno sem naletel na odprta vrata."
Eden od številnih očitkov Pahorju je sicer prav ta, da je bil do Janeza Janše kot predsednika vlade najbolj popustljiv. "Nisem bil nič kaj bolj tiho kot pri ostalih vladah. Zdelo se je, da ta del javnosti, ki je pričakoval, da se bom oglasil, ni želel, da ostane samo pri tem, da povem svoje mnenje, ampak da storim vse za to, da Janša ne bo več predsednik vlade. To ni moja naloga, to je naloga državnega zbora in vlade same."
Ali so Janševi tviti krnili ogled Sloveniji? "Kolikor sem jaz mislil, da je potrebno reči, sem pojasnil svoja stališča. Naj ne bo nesporazumov, svoja stališča sem povedal, lahko jih najdete če jih želite," je odgovoril Pahor. Zatrdil je, da je svoje mnenje povedal tako o STA kot tudi o tožilcih in o spoštovanju ustave ter svobode medijev. Glede RTV-ja je dejal, da kot gledalec tega medija ima neko mnenje, a da vendar misli, da je prav, da se tega vzdrži. "Ni naloga ne politikov, še manj predsednika republike," je povedal.
Zagotovil je tudi, da do te vladi ni bolj strog kot do prejšnje in da do prejšnje vlade tudi ni bil popustljiv. O primeru odpoklica veleposlanika je dejal, da se je odzval, ker ima zato ustavna zakonska pooblastila. "Tukaj sva, če milo rečem, z zunanjo ministrico različno ocenila tistih nekaj kontaktov, kar jih je bilo v zvezi s tem vprašanjem. S predsednikom vlade sva se nato dogovorila, da odpraviva sleherne dvome in da vlada o tem ponovno odloča. In je vlada potem ponovno odločala o tem sklepu, potem ko sem se jaz posvetoval," je pojasnil.
Drugi primer, ko se je zdelo, da je Pahor strog do nove vlade, je bilo komentiranje odločitve o prekinitvi pogodbe za bokserje. "Tudi to je vprašanje, ki zadeva mojo ustavno funkcijo. Poleg tega imamo v bližini vojno. Če kdaj, lahko zdaj upravičimo nekatere nakupe vojaške opreme, ker to počnejo tudi vse druge nam podobne države. Ko pa sem povedal, kaj menim o tem, pa je vendarle obrambni minister Marjan Šarec rekel, naj se držim svojih ustavnih pooblastil, češ, predsednik, saj se ti ni treba oglašati, ker to ni tvoja stvar. Seveda, nakup ni moja stvar, vendar sodi v krog mojih širših pristojnosti, jaz sem vrhovni poveljnik obrambnih sil," je povedal. Dodal je, da je v tej zadevi podprl odločitev Mateja Tonina, saj se mu je zdelo, da bi bilo glede na okoliščine najboljše, če bi pri tem ostalo.
Kaj pa Pahor meni o referendumih, ki jih želi izpeljati opozicija? Prvič namreč vidimo referendum o organizaciji dela vlade. "Mislim, da mora imeti vlada nek manevrski prostor, da si sama omogoči pogoje za delo, vendar pa moram reči: če ustava dopušča referendume, se mi ne zdi prav, da se jih stigmatizira," je povedal.
Sam se je parade ponosa udeležil le ob začetku prvega mandata. "Mislim, da smo bili takrat povabljeni, potem pa glede na to, da je moje stališče jasno, nas niti niso vabili. To, da se neki manjšini nekaj da, to ne ogroža večine, ki s tem nič ne izgubi," je dejal, a poudaril, da predsednik ni politični aktivist.
Če je manj drzen v svojih izjavah in komentiranju domačih tem, zakaj nima težav pri premikanju mej na Instagramu? Po čem še se bomo državljani spominjali njegovega predsednikovanja? Sam poudarja prizadevanje za spravo med skoraj pregovorno sprtimi Slovenci. Pa mu je uspelo? Je vnetih razprav o partizanih in domobrancih, komunistih in izdajalcih s postavitvijo skupnega spomenika vsem žrtvam vojn res manj? Z odhajajočim predsednikom sta se za 24UR FOKUS pogovarjala Metka Majer in Anže Božič. Celoten intervju si lahko ogledat tudi na Voyo.
KOMENTARJI (373)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.