Knjižni klubi – dobrobit celotne družbe

Prijeten mali prostor Zveze prijateljev mladine v Mariboru, na mizi kakav in piškoti. Knjižničarka Mateja Vdovič in Urša Žiger, koordinatorici bralnega kluba za najstnike, sta vse pripravili za sproščeno debato. Solze so za luzerje je mladinska knjiga, ki odstira pomembne družbene teme – nasilje v družini in med sovrstniki. Prav zato sta jo zbrali za debato z Nežo, Majem in Leonom. Z najstniki, ki berejo veliko vsak dan. "Večina sošolcev ne bere toliko, da bi se z njimi doživeto pogovarjal o knjigah," pravi Maj. Neža doda, da sošolci veliko raje gledajo filme, kot berejo.

V knjigah uživajo, zato enkrat na dva meseca pridejo na srečanje knjižnega kluba. "Doživljanje knjige, ko jo prebereva dve odrasli ali štirje najstniki, je različno. Poseben čar tega našega bralnega kluba je, da slišimo vsa mnenja," pravi Urša Žiger, vesela, da zanimanje za debate o prebranem narašča. Eno od njihovih članic starši na srečanje pripeljejo celo iz Ljubljane.

V Sloveniji bere zgolj dobra polovica ljudi

"Spet sem začutila to, kar sem večkrat kot otrok poleti, da te lahko zgodba tako posrka vase, da začneš razmišljati samo o tem." Zala Kralj o knjigah govori s posebnim žarom. Glasbenica, ki je Slovenijo zastopala na evrovizijskem odru, je strastna bralka. Na leto prebere tudi do 80 knjig, zato ne čudi, da je ustanovila svoj bralni klub. So skupina 20 knjigoljubcev, ki se redno sestaja na pogovorih o knjigi, ki jo vsi preberejo.

"Zdi se mi, sploh po času korone, da ljudje še bolj potrebujejo pogovor o knjigi. Da jim ni več dosti, da knjigo preberejo. Ne glede na to, ali jim je bila knjiga všeč ali ne," pojasnjuje Eva Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Imajo že 22 knjižnih klubov, zanimanja pa je toliko, pravi, da se takoj zapolnijo.

V Sloveniji bere slabih 60 odstotkov ljudi, kaže raziskava Eurostata. Medtem ko največ berejo v Švici, Luksemburgu in na Danskem, knjige najbolj redko v roke vzamejo na Cipru in v Romuniji. Skoraj tretjina bralcev pri nas prebere do pet knjig letno, deset knjig ali več pa zgolj vsak šesti bralec.

Kako branje in debata o prebranem vplivajo na naše kognitivne sposobnosti, pogled na svet okoli nas in komunikacijo? V rubriki 24UR FOKUS smo ob kulturnem dnevu obiskali knjižne klube, prisluhnili debatam in preverili, zakaj ima branje tako velik vpliva na dobrobit celotne družbe.