Subkulture zgodovinsko nosijo pridih uporništva in alternativnosti, ki sta danes v svetu, ki poudarja predvsem individualizem, postala simbol diferenciacije. Biti upornik je kul, ker tak posameznik ali posameznica daje vtis, da se upira dominantnemu svetu. Skozi zgodovino so se subkulture ukvarjale z družbenimi in političnimi sistemi ter jih kritizirale. V 60. letih 20. stoletja so bili hipiji, konec 70., v začetku 80. je bil punk. Čefurji pa so najbolj avtohtona oblika subkulture v Sloveniji, poudarja sociolog Miloslav Poštrak, ker so del naše nekdanje skupne jugo zgodovine.
O slengu, ki ga govorijo limke in gaserji, smo vprašali Andrejo Žele, slovenistko in predavateljico sodobnega slovenskega jezika. Pravi, da med mladimi, zlasti rojenimi po letu 2000, prevladuje neke vrste jezikovna sproščenost: "Temu bi rekli internetni sleng v najširšem pomenu besede, kar pomeni, da je namen tovrstne komunikacije predvsem zabavati, biti duhovit, atraktiven, in še zdaleč se ta način ne obremenjuje s kakšnimi družbenimi ali političnimi problemi." Vloga šole oziroma šolskega sistema pa je zdaj ta, da opozori, osmisli knjižni standard, še poudarja sogovornica, poišče zmožnosti za tvorbo novih besed, kaj vse zmore slovenski jezik, koliko je lahko igriv.
Kako pa se svojega najstništva spominjata komika Goran Hrvaćanin in Admir Baltić? Oba otroka priseljencev, oba s priimkoma na mehki č. Baltić, ki ga verjetno najbolje poznate kot stand-up komedijanta, pravi, da je bil edini musliman v razredu Gimnazije Ledina. In da se je, v času, ko je v Bosni divjala vojna, počutil samega. Hrvaćanin pa: "Po vojni sem bil osnovnošolec, takrat to ni bil zabaven fenomen, ampak pereča tema. Ko sem jaz odraščal, so bili (na Jesenicah) v tunelu, ki pelje proti hokejski dvorani, grafiti, kot je denimo 'Srbe na vrbe'."
Kako si torej onadva razlagata sociološki pojav, ki je med mladimi tako zelo prisoten? Zakaj si po njunem mnenju mladi želijo biti čefurji?
Več v 24UR Fokus v nedeljo v oddaji 24UR.
