'Članstva v stranki ne menjaš za stolček pred vsakimi volitvami'

Volitve bodo čez natanko teden dni, volivci in volivke pa bodo naslednjo nedeljo izvolili osem poslancev v evropski parlament.

V rubriki 24UR Fokus sta v zadnjem soočenju programsko sorodnih strank mnenja soočila Žiga Turk iz stranke NSi in Franc Bogovič, kandidat skupne liste strank SDS in SLS.

Gospodarstvo, sociala, zunanja politika, okolje, podnebne spremembe, evropska sredstva, evropska prihodnost, ... kakšni so odgovori na vprašanja, ki zadevajo Evropo in Slovenijo? Kakšne so razlike med listama? Kakšne rešitve obljubljata?

Ko je govora o programski vsebini strank, so v Novi Sloveniji mnenja, da je SDS v nekaterih temah skrajna. Žiga Turk, ki je sicer član stranke SDS, tokrat kandidira na listi Nove Slovenije. Na mestu je zato vprašanje, zakaj je NSi boljša izbira od skupne liste SDS in SLS, ki ji zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo zmago na evropskih volitvah, ki bodo v 28 članicah EU potekale naslednji konec tedna. "SDS je bila takrat, ko sem se ji priključil, desnosredinska stranka. Po letu 2008 se je premikala v desno, od tam izrinila NSi, ki se je postavila na desno sredino. Sam sem ves čas na istem mestu, trenutno sem bližje temu, za kar se zavzema NSi," je razloge za kandidaturo na listi stranke Nova Slovenija v suverenem tonu pojasnil Turk.

'Ni izbira samo med Che Guevaro in Orbanom'

Razliko med strankama pa vidi tako, kot jo je danes na letnem taboru stranke orisal predsednik stranke NSi Matej Tonin: "Ni izbira samo med Che Guevaro in Orbanom, je tudi izbira za neko umirjeno, sredinsko, konstruktivno politiko, okrog katere bo nastal tudi kompromis v EU v naslednjih petih letih. Nova Slovenija je trdna na tej sredini."

Bogovič, kandidat stranke SLS, ki je pred petimi leti na evropskih volitvah kandidirala skupaj s stranko NSi, zdaj pa kandidira skupaj s SDS, pa je prejel obratno vprašanje: zakaj je NSi slabša od združene liste SDS in SLS? Zakaj so se torej znotraj stranke tokrat povezali s SDS in ne z NSi kot pred petimi leti?

"Vesel bi bil, če bi sedaj nastopali skupaj, vsekakor pa so evropske volitve tiste volitve, na katerih imajo ljudje poleg tega, da se odločajo med strankami, tudi priložnost, da se odločajo med ljudmi. Kajti preferenčni glas marsikoga izvoli v parlament," je pojasnil Bogovič.

Pa nista kandidata z menjavo list poskrbela za nekakšno shizofreno situacijo? Kako naj torej volilci sploh vedo, za koga pravzaprav glasujejo? 

Po mnenju Turka je trenutno pomembno vprašanje, katerih osem posameznikov je idealna ekipa Slovenije, ki jo v tem času pošiljamo v Evropski parlament. "Vprašanje ni, katera stranka. Volivci imajo pravzaprav veliko moč odločanja v zvezi s tem."

Bogovič je prepričan, da pripada tej idealni osmerici. "Tudi sedaj sem član te osmerice. Kot je bilo že rečeno, ljudje se lahko odločijo tudi o tem, kaj je specialnost nekoga. Sam sem ta mandat odlično izkoristil, vpeljal v evropsko politiko razvoja podeželja, pametne vasi so moj projekt, stvar, s katero želimo ustaviti urbanizacijo Evrope, imeti poseljeno podeželje."

Turk: Članstvo v stranki se mi zdi resna zadeva

V oglasnem sporočilu, objavljenem na spletu, v NSi sporočajo, da so vse desne stranke, seveda z izjemo njih, vstopile v nekakšno spiralo radikalizma. Dodajajo, da številni volivci stranki SDS zamerijo predvsem konfliktnost, tudi ostro obračunavanje s svojimi bolj svobodomiselnimi člani. Ali se Bogoviču to ne zdi težava? "EPP je zelo široka stranka, ima 57 strank, ki so njene članice. Tudi pri nas imamo tri stranke in tudi posameznike, ki imajo znotraj stranke različne poglede. Sam nisem znan po tem, da bi bil niti radikalen niti da bi bil tudi konflikten v tem delu. Ponujam to, kar na nek način ponuja tudi EPP – se pravi umirjenost, ljudi, ki poznamo, kako je treba delati, ljudi, ki znamo voditi slovenske občine in minstrstva."

V stranki NSi pa v že omenjenem oglasnem sporočilu SDS-u očitajo konfliktnost. Kako torej Žiga Turk komentira dejstvo, da je član ene stranke, kandidira pa za drugo? Se mu to ne zdi konfliktno? "Ljudje bodo videli moje ime, lahko se bodo odločili zame, za gospo Ljudmilo Novak, za gospoda Lojzeta Peterleta, za koga iz kakšne druge liste, tako da sam v tem ne vidim nobenega problema. Ko smo se začeli pogovarjati, ni bil pogoj, da bi moral izstopiti, tudi ne bi si želel mesta na tej listi kupovati s tem, da bi izstopil iz stranke. Vendar se mi zdi članstvo v stranki neka resna zadeva, ki je ne menjaš kar tako za stolček pred vsakimi volitvami," je pojasnil.

Kar zadeva vsebinskih razlik znotraj velike družine EPP, pa je Turk dejal, da obstaja konsenz glede tega, da Evropa potrebuje varnost, da mora zaščititi svoje meje. "O tem ni nobenega dvoma, s tem se strinjamo tudi v NSi. So pa nekatere stranke znotraj EPP in znotraj slovenskega pola EPP, stranko SLS sem ne prištevam, ki poskušajo iz tega delati strašen halo, mobilizirati ljudi, širiti paniko, sovraštvo. Nam se zdi to popolnoma nepotrebno, nam se zdi, da morajo to vprašanje rešiti varnostni organi, ne pa ljudi na ulicah."

Podpora Orbanovi politiki migracij, nestrinjanje z njegovimi posegi v delovanje demokracije

Oba gosta sta del družine Evropske ljudske stranke (EPP). Ko so se v njej nedolgo nazaj odločali, kaj storiti z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz, se je Bogovič zavzemal za kompromisno rešitev, torej zamrznitev članstva, ne pa izključitev. Kakšen odnos do Orbana pa ima Turk?

"Tudi NSi se je odločila za zamrznitev, to se je zdela v tistem trenutku prava odločitev. Strinjam se z njegovimi politikami v zvezi z migracijami, tudi gospod Manfred Weber mu je čestital za to, kako je uredil mejno vprašanje, sem pa zelo kritičen do tega, kako gospod Orban izkorišča oblast, ki jo ima, za to, da bi oblast obdržal še naprej – s poseganjem v medije, v visoko šolstvo, na to sem osebno zelo občutljiv. To so vzorci, katere tudi v Sloveniji nimamo najbolje urejene, si ne želim v svoji politični skupini takšnih praks, je že na levi v Sloveniji tega dovolj," je svoje o mnenju o premieru Orbanu z gledalci delil kandidat stranke NSi.

Tudi Bogovič je izrazil naklonjenost do Orbanove migracijske politike, k temu pa dodal: "Kar se tiče ostalih stvari, ki so povezane z delovanjem demokracije, od pravne države, svobode medijev do visokega šolstva, pa je v EPP zaskrbljenost, zato smo podprli, da gredo trije izkušeni politiki na Madžarsko, preverijo stanje in se na koncu odločimo o statusu Fidesza in gospoda Orbana."

Ob tem je Bogovič izpostavil tudi to, da pa v Evropskem parlamentu v zadnjem mandatu niso kaj dosti govorili o Romuniji, Slovaški in Malti, kjer so na oblasti socialisti in je situacija na mnogih področjih slabša od Madžarske. "Znotraj Evropskega parlamenta so socialisti gospoda Orbana na nek način našli kot nekega grešnega kozla, okoli katerega se je spregovorilo veliko preveč besed, po drugi strani pa razdvaja EU. Moj cilj je bil, da bi Evropska komisija tukaj odigrala aktivnejšo vlogo, da se na drugi strani razčisti, kar je za razčistiti in da ne delamo v Evopi teh razlik, ki nas razdvajajo."

Benigni populizem Manfreda Webra

Žiga Turk se je obregnil tudi ob vodilnega kandidata EPP Manfreda Webra, ki je bil včeraj tudi v Zagrebu. "EPP gor, EPP dol, če bom poslanec, se bom zavzemal za resnost v politiki. In tole ni resno," je zapisal ob fotografiji Webra in mlade švedske okoljske aktivistke ter dodal, da gre v tem primeru za benigni populizem.

Ali je torej Weber populist, ki se fotografira z najstnico, ki svet opozarja na okoljske probleme? "Gospod Weber zagotovo ni populist, je resen politik, ki zna povezovati ljudi med seboj, tudi poiskati skupno mnenje. V tem delu je prisedel k mladi aktivistki, ki je bila prisotna tudi v Evropskem parlamentu in opozarja na ključno vprašanje prihodnosti," mu je v bran stopil kandidat skupne liste strank SDS in SLS na evropskih volitvah.

Turk pa je stopil korak nazaj od svojega prvotnega zapisa in ocenil, da mogoče ni populizem, je pa zagotovo zbiranje poceni političnih točk. »Kar v Webrovem programu pogrešam, je pospešek vlaganja v raziskave in razvoj, ker samo to bo očistilo planet. Tukaj mora narediti Evropa velike korake naprej, ne pa v nekem zganjanju reklame in širjenju panike v zvezi s podnebnimi spremembami. Na tem področju lahko postavimo svetovne standarde kot EU."

Bogovič: Denar porabljam zakonito

Zadnja tema soočenja je bila poraba denarja evropskih poslancev. Ti namreč še vedno niso dolžni razkriti podrobnosti porabe več kot štiri tisoč evrov tako imenovanega dodatka za splošno porabo. Bogovič je v Evropskem parlamentu večkrat glasovali proti temu, da bi bila ta poraba bolj transparentna. Tudi, ko so delali 24ur Fokus o tej temi, na srečanje, da bi povedal in pokazal, kako porabi ta denar, Bogovič ni pristal. Podrobnosti porabe teh sredstev prav tako takrat ni želel razkriti tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki pa je to storil zdaj pred volitvami v rubriki Dejstva. 

Pa bi bil Turk kot evropski poslanec pripravljen javno obelodaniti, zakaj vse porablja omenjen denar? "Strinjam se, da neka kontrola mora biti, ali mora biti za vsak cent ali za vsak račun posebej, ne vem. Si predstavljam, da so ta sistem naredili za to, da dajo poslancem neko fleksibilnost, kako to porabljajo," je menil kandidat stranke NSi. 

Bogovič pa je jasno poudaril, da omenjen denar porablja zakonito, kar nadzira tudi Evropski parlament. Izpostavil je, da podpira predlog Evropskega sodišča glede tega, da se ob vpogledu v podrobnosti porabe tega denarja izvzamejo osebni podatki ljudi, s katerimi sodelujejo, ter da nadzor še naprej izvaja Evropski parlament. "Funkcionarji smo tisti, ki moramo biti transparentni in imeti javni nadzor. Tako kot sem do sedaj, bom tudi naprej zakonito uprabljal denar in sem ga pripravljen tudi razkriti," je dejal.

Če ste zamudili nocojšnje soočenje, si ga lahko v celoti ogledate na VOYO.