Kako zavistni smo Slovenci?

Pri stereotipih gre za vrednostne sodbe, ki so tako zelo pogoste, da se nam zdi, da je to nekaj tipičnega, značilnega, pojasnjuje profesorica etnologije in kulturne antropologije doktorica Mateja Habinc. "Ampak zanimivo pa je pri stereotipih to, da v bistvu nastajajo na osnovi nekih opazk, subjektivnih sodb, izkušenj. Posplošitve so, ki pa v bistvu povedo bistveno več o tistem, ki govori te posplošitve, kot dejansko o predmetu nekega opazovanja."

Kateri pa so stereotipi o Slovencih? ''Če pogledamo čisto tako, kaj se pojavlja v medijih, na forumih in v pogovorih z ljudmi, so to zagotovo slovenska tako imenovana pridnost, za katero v bistvu ne vemo, kaj pomeni,'' pravi dr. Habinčeva. Pa da radi hodimo v hribe, da smo športniki po srcu, da veliko vrtičkamo, pa tudi, da se radi prepiramo s sosedi in da smo pogosto zavistni. "Po eni strani hladnost, zaprtost, recimo v medsebojnih odnosih, pa vrednota najožje družine v smislu nedeljskega kosila ali pa doma, v smislu obuvanja v copate in podobno."

"Zavist je eden od negativnih stereotipov, ki pa je prostorsko neumeščen, zgodovinsko razumljiv, znan, prakticiran v preteklosti, ne pa tudi veljaven. V bistvu ta zavist izhaja čisto zgodovinsko gledano iz tega, da so bila v preteklosti predvsem neka manjša okolja, v katerih smo ljudje živeli, ampak manjša tudi v smislu sodelovanja med sabo, ljudje v nekem agrarnem okolju so bili veliko soodvisni. S tem so si na nek način bili konkurentni, pojavljala se je tekmovalnost,'' pojasnjuje dr. Habinčeva.

Ameriški pisatelj in profesor umetnostne zgodovine Noah Charney, ki že dolgo živi v Sloveniji, pravi, da so slovenski delavci v Evropi najbolj zaželeni. "Sem slišal, povsod po Evropi ljudje mislijo, da so Slovenci pridni, trdno delajo, ne komplicirajo, vsaj ne javno, in so idealni delavci v ekipi." Sam opaža zgolj pozitivne stereotipe.

"Tudi da so skoraj preveč skromni, ne vem, če je to pozitivno ali negativno." Preden se je preselil v Slovenijo, ni imel posebne ideje o tem, kakšni smo Slovenci, zdaj pa tudi Američani že več vedo o Sloveniji, predvsem po zaslugi Luke Dončiča. Ko je pisal knjigo Slovenologija, ga je urednica kar malo okregala, da mora dodati kaj negativnega, saj drugače ne bo nihče vedel, da takšna država res obstaja.