Je kultura, v kateri dela več kot 27 tisoč ljudi, izgubila obraz, prežet z žaljivkami?

"Dialoga ni, če ti poveš, kaj boš naredil"

Je kultura, v kateri dela več kot 27 tisoč ljudi, izgubila obraz, prežet z žaljivkami? O tem sta se v rubriki 24UR Fokus spraševala voditelja Maja Sodja in Miha Drozg z osrednjim gostom pisateljem in nekdanjim politikom Tonetom Partljičem. Spregovorila bosta tudi igralca Katarina Stegnar in Primož Bezjak, ki sta se na enem od protestov v Akciji za kulturo slekla do spodnjega perila. Kot pravi Bezjak: "Ravno zaradi te ignorance in tišine ministrstva za kulturo so se začele te akcije. Vse je bilo "zaspinano" s strani ministra, da dialog vedno obstaja, ampak to ni čisto res. Dialoga ni, če ti poveš, kaj boš naredil."

Nov muzej osamosvojitve

O novem muzeju osamosvojitve, ki naj bi ga uredili na Poljanski cesti v nekdanji Roški kasarni za 4 milijone evrov, in podvajanju vsebin, pove nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok. "Vsekakor pozdravljamo načelno ugotovitev, da je treba zbirke 20. stoletja, predvsem zbirke, ki se nanašajo na osamosvojitev, hraniti v eni hiši. So pa te zbirke že 30 let hranjene po različnih muzejih po vsej Sloveniji, ne samo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki ima sicer najbolj eminentne, nacionalno vredne predmete, tudi zgodbe, ki se nanašajo na našo osamosvojitev."

V kadrovskem kotlu pod okriljem kulturnega ministra Vaska Simonitija vre. Osem kadrovskih potez smo našteli v ključnih nacionalnih kulturnih ustanovah, deveta za nov muzej osamosvojitve je pred vrati. Sprožili niso le slabe volje, ampak upor, pisma podpore, proteste in vprašanja, čemu demontaža kulture? 

Ali kot je slikovit igralec Marko Mandić: "Med prelistavanjem starih papirjev sem našel list iz leta´88, ko sem bil pri tabornikih s še dvema sotabornicama. Bili smo ekipa pri risanju skice terena. Izbrali smo ime ekipe – Janša. Na tej skici terena je sredi travnika pot in ob tej poti ruševina. Če pogledam danes, leta 2021 to skico terena, mislim, da zelo dobro odraža trenutno situacijo."

Zakaj so nacionalne institucije postale parkirišča strankarskih kupčkanj? Z menjavami ljudi (končali so mandate, a na razpisih niso bili izbrani vnovič), ki dobro vodijo zgodbe in imajo mednarodni ugled, s spreminjanji aktov in s tem nižanjem strokovnih kompetenc za nameščanje direktorjev brez vodstvenih ali strokovnih izkušenj, ki niso le vodje institucij, ampak odgovorni tudi za program, vizijo nacionalnih kulturnih ustanov, mednarodni ugled, priliv evropskega denarja? Zakaj niso dovolj odlični rezultati dobrih direktorjev? In zakaj je pomembno, da osrednje nacionalne kulturne institucije vodijo strokovnjaki? 

Konkreten primer, Frankfurtski sejem. Kulturno ministrstvo je za novega v. d. direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) izbralo revizorja Sebastjana Eržena. Njegova pot: od zaposlitve v kabinetu kulturnega ministra, preko člana in predsednika sveta JAK do vršilca dolžnosti. Renato Zamida so razrešili po dveh letih. 

Zamida se je z ekipo pripravljala na Frankfurtski knjižni sejem leta 2023, kjer se bo Slovenija predstavila kot častna gostja. Gre za največji knjižni sejem na svetu, s tradicijo in veljavo. Slovenci bomo tam predstavljali svojo književnost, svoj jezik, svoje avtorje. Frankfurt 2023 je pomemben tudi širše: za promocijo in prepoznavnost države. Pa za sklepanje poslov, za gospodarstvo. Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma o pozitivnih posledicah takšnih dejavnosti konkretno: "Meni se je vedno zdelo zanimivo v Cankarjevem domu, kako naša dejavnost vpliva na širše okolje in druge panoge gospodarstva, za katere si ne mislimo, da so povezane s kulturo. Pred korono je v Cankarjevem domu nastopalo 17 tisoč umetnikov in veliko število kongresnih gostov je prišlo, ki so v Ljubljani poleg kongresa porabili še dodatnih 1365 evrov. Hkrati pa smo samo s kongresnimi gosti ustvarili 10 tisoč nočitev."

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.