Iz pornografije preko cepljenja v politiko

Videomanipulacija oziroma globoki ponaredki, tako imenovani 'deep fejki', postajajo izjemno kakovostni. Zadnji napredek na tem področju je spreminjanje obraza v realnem času, torej v živo, pojasnjuje dr. Borut Batagelj, ki je tudi sodni izvedenec na tem področju. Največ takih posnetkov se uporablja v pornografiji, zelo uporabni pa so tudi v politiki.

Dr. Batagelj je član Laboratorija za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko. Njihovo ekipo sestavljajo vrhunski strokovnjaki na področju prepoznavanja lažnih posnetkov in ponaredkov. "Kot strokovnjaki, ki te stvari preverjamo, hočemo povrniti zaupanje," pravi dr. Batagelj na to, da ljudje prav zaradi tehnoloških možnosti prirejanja resnice pravzaprav ne zaupamo nikomur več.

Osnovna ideja laži, dezinformacij, polresnic, zavajanj in podobnega ni, da ljudje verjamemo tem, ki nam to sporočajo; ideja je, da ne verjamemo nikomur več. To pa najbolj koristi tistemu, ki že vlada. Gre za destabilizacijo resnice.

Globalna epidemija je bila odlično vadišče 

Novinar Lenart Kučić s portala Pod črto pojasnjuje, da "se je preizkusilo vse, na velikem vzorcu, povsod po svetu hkrati, globalno. Skratka, specialisti, ki se ukvarjajo z informacijami, dezinformacijami in propagandnimi vojnami, so imeli res priložnost preizkusiti vse, kaj in kako deluje".

V epidemiji smo vsi postali bolj dovzetni za dezinformacije, tudi za teorije zarot. V kriznih situacijah, ko na nekaj preprosto nimamo odgovora, se naslonimo na druge, v sodobnem času pa to niso le strokovnjaki, ampak tudi družbena omrežja, pojasnjuje profesor psihologije na mariborski Filozofski fakulteti dr. Bojan Musil. Zlasti v času izolacije, v času stikov po internetu.

"Se pravi, če bi imeli več 'živih' stikov, bi verjetno odpravili tisti znani fenomen sobe z odmevom, v kateri nam predvajajo odmev tistega, o čemer nekako sami razmišljamo, da bi lahko bilo pravilno, in nam drugi to ojačujejo, temveč bi se v številnih interakcijah srečevali s tistimi, ki imajo drugačne poglede," še pove dr. Musil.

Večina namernega zavajanja poteka v bolj običajnih oblikah, zlasti na družbenih omrežjih

Velika večina namernega izkrivljanja resničnosti, manipulacij, zavajanj in laži v ideološke, politične, ekonomske in druge namene še vedno poteka v bolj običajnih oblikah, zlasti na družbenih omrežjih. Največ pa jih je na YouTubu. Preiskava, ki so jo leta 2018 opravili pri Wall Street Journalu, je pokazala, da je YouTubov algoritem prirejen tako, da predlaga bolj skrajne in dvomljive posnetke od tistega, ki ga je uporabnik najprej gledal. Če uporabnik išče posnetke Luninega mrka, mu bo hitro začel predlagati posnetke, ki trdijo, da je Zemlja ravna.

V Inštitutu Danes je nov dan so dolgo raziskovali lažne resničnosti, predvsem lažne profile na družbenih omrežjih. Filip Dobranič pravi, da so pri nas še vedno prisotni lažni profili na Twitterju.

Gre za krajo identitete, ki ljudem oziroma volivcem daje občutek, da tako razmišljajo zgledni Slovenci. Ljudje namreč bolj verjamemo navidezno resničnim ljudem kot reklamam, strankam ali podjetjem. Prvi znak, da nekaj ni, kot bi moralo biti, je fotografija. Pogledati moramo, koliko ljudem sledi in kdo sledi njemu, naslednji korak pa: "Treba je pogledati, kaj ta oseba počne – ali je to odraz rabe, ki si jo predstavljamo pri realnem človeku," pojasnjuje Dobranič.

Čeprav se je raven sprejemljivega javnega diskurza v Sloveniji dramatično znižala, pa najvišji predstavniki države in strank ter druge javne osebnosti določenih stvari še vedno ne morejo izreči neposredno. "Takrat poskrbijo, da to objavi premier ali kdo drug, stranka, javna oseba potem s svojim dosegom razširi to sporočilo. In vedno lahko reče: 'To, da sem jaz nekaj retvital, ne pomeni, da sem to podprl,'" je še povedal Filip Dobranič.

'Ker smo že krepko razdeljeni,  bomo dezinformacije in manipulacije tudi nekritično delili'

Bližajo se volitve, izpostavljeni bomo obilju politične propagande. Ker smo že krepko razdeljeni in ker se krepi občutek, da prihajajo najpomembnejše volitve, bomo te dezinformacije in manipulacije tudi nekritično delili, opozarja Kučić.

"Bolj ko se povečuje ta napetost in se večajo vložki, bolj bo ta igra ne samo umazana, kar zadeva dezinformacije in laži, ampak tudi čustvena. In takrat se nam bodo možgani absolutno izognili, kajti če bomo na eni strani, se nam bo zdela vsaka umazanija z druge strani verjetna, in obratno. In da bi takrat globoko vdihnili in šli vsako stvar preveriti, preden bi jo delili, ali pa rekli: "Po vsem tem, kar smo doživeli v zadnjih dveh letih ... Saj ta vlada/opozicija tega ni sposobna ..." Tega preprosto ne bomo tega preverjali, ampak bomo samo širili vsako stvar, ki že nagovarja naša prepričanja,"  je dejal Kučić.

In tako ljudje prevzamejo delo tako imenovanih trolov, ljudi, ki po družbenih omrežjih širijo neresnice in so za to plačani. Prav pri Pod črto so v zadnjih tednih objavili novo preiskovalno serijo Lažne realnosti, v kateri med drugim pojasnijo tudi, kako delujejo takšne farme trolov na Poljskem. Ob sobotah in nedeljah denimo ne delajo.

"Kjer koli je družbo možno razdeliti na dva pola, angažirati ljudi, da so ogorčeni, razburjeni, da pridejo na plano čustva, da se postavimo eno pleme proti drugemu – tam se vmešajo podobni igralci s podobnimi metodami," pravi Kučić.

V slovenskem okolju lahko takšne metode padejo na še posebej plodna tla, pravi dr. Musil. "Na splošno gre za kulturo, v kateri je sumničavost ali nezaupanje do drugih nekoliko bolj potencirano kot drugod, in če na to potem lepimo še sestavljanko s spletnim komuniciranjem, z ujetostjo v različne mehurčke, v katerih smo, potem smo seveda v stanju, ki smo mu trenutno priča," pojasnjuje.