Grafiti - vandalizem, umetnost, družben protest, duh časa na zidovih

Novinar Adi Omerović je bil z grafitarji na terenu, pogovarjal se je s strokovnjaki - z njimi šel v zgodovino - od grafitov med drugo svetovno vojno, panka ... do mednarodno slavnih grafitov - govoril pa je tudi  s soavtorjem trenutno najbolj znanega slovenskega grafita, ki so ga v Mariboru zelo hitro prebarvali; nato je v bližini nastala spominska plošča ... Sašo Rek pravi, da je bil njihov namen provokacija in spodbuda k razmisleku. Ko odstranijo grafit v okolju, polnem grafitov, to vzbudi dodatno pozornost. "Skratka - to prepoznavnost je država sama sebi naredila," pravi Rek.
 
Profesor Mitja Velikonja raziskuje grafite že več kot 20 let in o njih objavlja raziskave. Zbral je več kot 25 tisoč fotografij grafitov s štirih kontinentov. Letos kot gostujoči profesor predava na prestižni ameriški univerzi Yale. "Grafit je vsaka javna vizualna intervencija, ki je narejena na ilegalen način. Ljudje so skozi celo zgodovino delali zidove in jih opremljali od znotraj, mene pa zanima predvsem  zunanji vidik tisti, ki je usmerjen v javnost."

Javni zid je medij in lahko deluje kot orožje šibkih. "V času Miloševića se spomnim enega krasnega grafita, ko si vstopil v Beograd, je pisalo: Nema časopisa ali ima zida (Nimamo časopisov, imamo pa zid.). Se pravi - tudi če nimamo časopisa, tudi če nimamo medijev, je še vedno zid, kjer lahko izraziš svoje mnenje."

O grafitih se je z Adijem Omerovićem pogovarjal tudi The Miha Artnak, ki je na sceni že dve desetletji in je eden od ustanoviteljev znane ljubljanske grafitarske skupnosti ZEK Crew. Je tudi eden od začetnikov estetske grafitarske scene pri nas. Med drugim pravi, da je grafit zanj tudi znak nezadovoljstva, uporništva. Sporočilo grafitarja pa je lahko, pravi, seveda tudi to "ja, v bednem okolju živim in mi je vseeno za tvojo lastnino, mogoče je celo lastnina vzrok moje bolečine".

V rubriki 24ur Fokus torej v daljšem prispevku o grafitih, kontekstu, zgodovini, družbenem vplivu, sporočilih, simbolih, prepoznavnosti, vrednosti ... Kaj pravi policija, kaj grafitarji, sporočila iz polpretekle zgodovine, celo to, kaj pravijo v galerijah - nocoj. Simboli na zidovih pogosto prikazujejo ulični konflikt ideologij. Sociolog dr. Gregor Bulc na terenu razloži ta ulični dialog z zgodovinskim kontekstom.

V zadnjem obdobju se je na številnih javnih površinah pojavila podoba neandertalčeve piščali. Sicer pomembna slovenska arheološka najdba, ki ima na ulici svoj pomen.  "Tukaj imamo duhovito izpeljavo, neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki pa tukaj igra verjetno vlogo opozarjanja na žvižgače. Jaz bi to interpretiral tako, da je mogoče žvižgaštvo neka vrednota, ki jo moramo podpirati," pravi Bulc. V Sloveniji imamo dolgo zgodovino grafitov. Na istem zidu, kjer danes simbol piščali opozarja na pomen žvižgačev, je bil pred skoraj 80 leti narisan uporniški znak Osvobodilne fronte, izpostavi Marko Ličina, kustos Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kakšni so bili grafiti po vojni, kakšni ob osamosvajanju ... ? 

"Nekateri sicer pravijo vse se je začelo v New Yorku in Filadelfiji tarat v 60-ih in 70-ih. Ne! Če pogledamo zgodovino človeštva - vedno se je kracalo po zidovih, vedno so ljudje svoja mnenja, svoje okuse estetiko izražali na ta način," pravi dr. Velikonja.