'EU je pozabila, da smo tudi drugi ljudje – ljudje'

Kaj se dogaja v Sloveniji z ljudmi, ki želijo tu zaprositi za azil, je preverjal novinar Miha Drozg. V nocojšnji rubriki 24ur Fokus lahko vidite, kako je videti Center za tujce v Postojni in kaj se tam dogaja. Med drugim lahko slišite pričevanje enega od tamkajšnjih zaposlenih, ki je razmere opisal posebej za 24ur Fokus. Kaj se spreminja v zadnjem času in zakaj? Na kaj že dolgo opozarjajo nevladne organizacije, novinarji, o čem pričajo posnetki in dokumenti? 

V zadnjih dveh letih in pol je Slovenija na Hrvaško "vrnila" 20 tisoč ljudi. To so uradni podatki.  Vrača jih, čeprav tako javnost kot država dobro vesta, kaj te ljudi potem čaka na Hrvaškem in v BiH. O razmerah in nasilju, ki ga doživljajo na Hrvaškem in v BiH, smo med drugim večkrat poročali že v preteklih letih tudi v Fokusu. Katarina Bervar Sternad iz Pravno informacijskega centra poudarja: "Ta vračanja so nezakonita zaradi tega, ker je pogosto spregledana namera, da oseba želi zaprositi za azil. In druga težava so same pravne podlage za ta vračanja. To so ti sporazumi, ki po našem mnenju znotraj prava EU sploh ne bi smeli biti uporabljeni." 

Robert More iz Sektorja mejne policije na vprašanje novinarja Miha Drozga odgovarja: "Mi upoštevamo določbe sporazuma in potem je pristojnost hrvaških organov, da izvedejo ustrezne ukrepe v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo."

Ko jih Slovenija preda Hrvaški, so ti ljudje – kot že leta s konkretnimi primeri razkriva tudi hrvaški Center za mirovne študije – tam žrtve brutalnega nasilja. Sara Kekuš iz Centra pravi: "Nasilje predstavlja različne oblike mučenja, poniževalnega in nehumanega delovanja, ki vključuje pretepanje, uporabo gumijevk, kovinskih palic, elektrošokerjev, solzivca, slačenje oblek in obutve, spolno nadlegovanje, zapiranje v izjemno hladne ali izjemno vroče prostore, ne dajejo jim vode, hrane, stranišč. Pa odtujevanje osebnih stvari, uničevanje osebnih stvari. Vsak primer, ki pride v javnost, ne glede na to, koliko pričevanj in fizičnih dokazov o tem je bilo, od ministrstva za notranje zadeve, pa tudi same vlade, smo naleteli samo na zanikanje in pavšalno zavračanje odgovornosti. Velikokrat pospremljeno z blatenjem nevladnih organizacij in medijev, ki o tem poročajo." Hrvaška za veliko večino ljudi, ki jih obravnava zaradi nezakonitega prehajanja meje, tudi za "vrnjene" iz Slovenije, sploh ne zna uradno pojasniti, kaj se je z njimi zgodilo. Številne namreč nazaj v Bosno in Hercegovino ali Srbijo preženejo na nezakonit način, mimo uradnih mejnih prehodov. Tega nikjer ne zabeležijo.

Številni, ki jih pri prehodu meje ujame slovenska ali hrvaška policija, tako končajo v Bosni in Hercegovini. Kakšne so razmere tam, smo že večkrat poročali. Točnega števila, koliko pribežnikov je trenutno v Bosni in Hercegovini, ne pozna nihče. Največ – več kot 7 tisoč – jih je na severozahodu države. Tam so – pripoveduje novinarka in aktivistka Nidžara Ahmetašević – večinoma prepuščeni sami sebi. "Situacija je katastrofalna. Veliko hujša, kot sem jaz kadarkoli pričakovala, da lahko postane. / ... / V tem trenutku v BiH še naprej prihajajo ljudje iz Črne gore in Srbije. / ... / Hkrati imamo situacijo, da Italija, Slovenija in Hrvaška vračajo ljudi nazaj v BiH. Velikokrat so ti ljudje težko poškodovani, odvzeli so jim osebne stvari ..." Ljudje so brez vseh pravic. Številni zato poskušajo naprej, na Hrvaško, v Slovenijo. Znova in znova, na vse bolj nevarne načine. A če jih pri tem ujamejo, jih vedno znova vrnejo. "Naše oblasti morajo delati, kar EU od njih zahteva. Hkrati imamo v BiH skorumpirano elito, ki nam vlada že več kot 25 let. In ki ji ni interes zaščita človekovih pravic, ne nas, ki živimo v tej državi, najmanj pa nekoga, ki pride. To je slika Evrope in EU. Balkan pa je samo polje, kjer se ta slika najbolje vidi," povzame Nidžara.

Pravica do azila je temeljna človeka pravica, priznavanje te pravice osebam, ki izpolnjujejo merila iz ženevske konvencije o statusu beguncev, pa mednarodna obveza držav pogodbenic, tudi članic Evropske unije. Celovito o tem, kako ravna naša država na tem področju ...